Bolgarija bo kot 21. država uvedla evro, a prebivalci so glede skupne valute skeptični

Bolgarija je kot 21. država v Evropski uniji sprejela evro, kar je sprožilo mešane odzive. Medtem ko del politične elite podpira uvedbo evra kot korak k tesnejši evropski integraciji, mnogi Bolgari izražajo strah pred podražitvami in negativnimi gospodarskimi posledicami. Kljub temu je država ob polnoči uradno prešla na novo valuto.

Bolgarija je s prvim januarjem uradno prevzela skupno evropsko valuto evro, s čimer je po dolgoletnih pripravah nadomestila bolgarski lev. Država je tako postala enaindvajseta članica evroobmočja, kar predstavlja pomemben mejnik v njeni integraciji v osrednje institucije Evropske unije. Uvedba nove valute temelji na pričakovanjih o večji gospodarski stabilnosti, nižjih stroških transakcij in večji privlačnosti za tuje investitorje, kar bi dolgoročno lahko pospešilo gospodarsko rast države. Kljub uradnemu vstopu pa med prebivalstvom ostajajo mešani občutki in precejšnja mera skepse. Velik del javnosti se spopada s strahom pred morebitnimi podražitvami in izgubo kupne moči, kar so pogosto opazili že ob prejšnjih širitvah evroobmočja. Zagovorniki spremembe na drugi strani poudarjajo, da bo evro državi zagotovil večjo varnost v okviru evropskih finančnih mehanizmov. Bolgarski lev je bil sicer že desetletja fiksno vezan na evro, zato strokovnjaki večjih pretresov na področju monetarne politike ne pričakujejo.

Bolgarija je 1. januarja uradno postala 21. članica evroobmočja, ko je svojo nacionalno valuto lev zamenjala s skupno evropsko valuto evro. Vstop v denarno unijo, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po pridružitvi države Evropski uniji leta 2007, predstavlja ključni mejnik v prizadevanjih za globljo gospodarsko integracijo. Kljub zgodovinskemu koraku so v javnosti prisotni pomisleki glede morebitnega povišanja cen in vpliva na stabilnost gospodarstva, zlasti v luči nedavnih političnih pretresov v državi. Premier v odstopu Rossen Jeliazkov je ob prehodu izpostavil stabilne gospodarske temelje države, ki je leto zaključila s triodstotno gospodarsko rastjo in bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov. Čeprav del prebivalstva s strahom zre v prihodnost zaradi inflacijskih tveganj, oblasti poudarjajo, da so vzroki za dvig cen povezani z rastjo kupne moči in ne s samo uvedbo nove valute. S tem korakom Bolgarija utrjuje svoje mesto v jedru evropskih institucij, medtem ko vlada upa na pospešitev tujih investicij in nižje stroške zadolževanja.