Iranske oblasti so v torek po večdnevni popolni blokadi komunikacij delno sprostile omejitve in državljanom znova omogočile opravljanje mednarodnih telefonskih klicev preko mobilnih omrežij. Kljub temu sproščanju dostop do svetovnega spleta in storitev kratkih sporočil (SMS) ostaja blokiran, kar oblastem omogoča nadaljnji nadzor nad pretokom informacij po silovitem zatrtju protivladnih protestov. Po najnovejših podatkih aktivistov je število smrtnih žrtev med demonstranti naraslo na najmanj 646, nekateri viri pa poročajo, da bi se številka lahko približala dva tisoč. Priče iz Teherana poročajo o močni prisotnosti varnostnih sil na ulicah prestolnice in vidnih posledicah nemirov, vključno s požganimi vladnimi poslopji. Čeprav so Iranci lahko poklicali v tujino, vzpostavljanje klicev v nasprotno smer, torej iz tujine v Iran, po navedbah lokalnih virov še vedno ni bilo mogoče. Lokalni uporabniki spleta imajo trenutno dostop le do spletnih strani, ki jih je odobrila vlada, kar močno omejuje zmožnost organiziranja novih shodov in obveščanja svetovne javnosti o dogajanju v državi. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razmere v islamski republiki. Nemški kancler je ob stopnjevanju nasilja izrazil mnenje, da se iranska vlada morda sooča s svojimi zadnjimi dnevi na oblasti. Stopnjevanje represije in hkratno omejeno sproščanje komunikacij kažeta na poskus režima, da bi stabiliziral razmere po najhujših nemirih v zadnjih desetletjih, ki so jih sprožile globoke gospodarske težave in nezadovoljstvo s teokratsko ureditvijo.

Kancler Merz je zavrnil načrte SPD za reformo davka na dediščino, ki predvidevajo strožjo obdavčitev premoženja podjetij v primerjavi z zasebnim premoženjem. Merz je SPD ob tem opozoril, da takšni načrti povzročajo negotovost v gospodarstvu. Predlog je že sprožil kritike CSU in gospodarstva.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Friedrich Merz je kot prvi nemški kancler obiskal Indijo pred Kitajsko in Japonsko, kar odraža spremembe v svetovnem redu. V Indiji ga je sprejel Narendra Modi v Gandhijevem spominskem centru. Obisk je osredotočen na trgovino, oborožitev in odnos do Rusije.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Hendrik Wüst je zvezno vlado v Berlinu pozval h končanju notranjih sporov in k večji disciplini v pričakovanju volilnega leta 2026. Po mnenju vplivnega politika krščanskih demokratov (CDU) so jasne odločitve in enotnost koalicije nujne za stabilnost države, saj nenehni javni prepiri med vladnimi partnerji spodkopavajo zaupanje javnosti v institucije. Wüst je v svojem nagovoru izpostavil, da bi morala vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza prednost dati skupnim rešitvam pred strankarskimi interesi. Njegov poziv prihaja v času, ko se Nemčija spopada z gospodarskimi izzivi in naraščajočimi političnimi pritiski, kar bo ključno zaznamovalo politično dinamiko do zveznih volitev. Takšna retorika odraža tudi priprave opozicije na prevzem oblasti in njeno strategijo izpostavljanja šibkih točk trenutne koalicije.

Vodja CDU, Friedrich Merz, se je v zvezi z zamrznjenim ruskim premoženjem obrnil na Belgijo. Hkrati pa je nemški kancler Olaf Scholz na vrhu EU v Bruslju pred pomembnim preizkusom svoje evropske vodstvene vloge, kjer se bori proti morebitnemu neuspehu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, ki je zamrznjeno v Evropski uniji, za obrambo Ukrajine pred rusko agresijo. Zelenski je dejal, da bi takšna strategija financiranja posojila Ukrajini bila pametna in bi delovala, kar bi pripomoglo k končanju vojne.

Srednje velika podjetja v Nemčiji izgubljajo zaupanje v zvezno vlado zaradi nezadovoljstva z gospodarsko politiko. Kljub vladnim naložbam v infrastrukturo, kot so železnice in ceste, se razpoloženje med podjetniki slabša.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je ponovno v središču pozornosti zaradi vse bolj očitnih posledic njene politike. Medtem ko je bila med vladavino "semafor koalicije" tiho, se je zdaj oglasila s kritiko, ko poskuša Friedrich Merz revidirati migracijsko politiko. Donald Trump je izjavil, da je bila Nemčija skoraj brez kriminala do leta 2015, dokler ni prišla Merkel.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin želel obnoviti Sovjetsko zvezo ali napasti Nato, kar je odgovor na trditve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Zaradi vse večje negotovosti glede ameriške podpore Ukrajini, so evropski voditelji na srečanju v Londonu napovedali strateški preobrat in pospešeno iščejo načine za prevzem večjega nadzora nad ukrajinskim vprašanjem. Friedrich Merz je izjavil, da bi morala Evropa postati manj odvisna od ZDA, kar je odziv na novo ameriško strategijo nacionalne varnosti.

Donald Trump je izjavil, da je razočaran nad Volodimirjem Zelenskim, ker ta ni pripravljen podpisati mirovnega sporazuma, ki so ga pripravile ZDA. Zelenski naj bi se v Londonu sestal z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo v ponedeljek obiskal London, kjer se bo sestal z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem. Srečanje bo potekalo v Londonu.

Preiskovalna komisija deželnega parlamenta v Schwerinu se ukvarja z gradnjo plinovoda Severni tok 2. Nekdanji kancler Gerhard Schröder in kancler Olaf Scholz sta že pričala, nekdanja kanclerka Angela Merkel pa ne bo pričala. Razlogi za to niso znani.

Predsednik Združenja nemške industrije (BDI) je opozoril, da se nemško gospodarstvo nahaja v najgloblji krizi od leta 1949. Po njegovih besedah se proizvodnja v industriji zmanjšuje že četrto leto zapored, kar postavlja Nemčijo v 'prosti pad'.

Nekdanji nemški kancler Olaf Scholz je potrdil, da je leta 2020, ko je bil še finančni minister, ZDA poslal pismo s predlogom o odpravi sankcij proti gradnji Severnega toka 2 v zameno za izgradnjo terminalov za uvoz ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (UZP).

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Zelenski je izrazil, da se Ukrajina sooča z enim najtežjih trenutkov v svoji zgodovini, pri čemer tvega izgubo dostojanstva ali ključnega partnerja. Nemški kancler Merz, francoski predsednik Macron in britanski premier Starmer so se posvetovali z Zelenskim o ameriškem mirovnem načrtu in poudarili, da mora biti Evropa tesno vključena v prizadevanja za končanje vojne in zagotovitev suverenosti Ukrajine. Velika Britanija naj bi Ukrajini ponudila varnostna jamstva v stilu Nata, če bo dosežen mirovni sporazum. V ZDA je bil predlagan mirovni načrt s 28 točkami. Visoki ukrajinski varnostni uradnik je zanikal, da bi sprejel pogoje Trumpovega mirovnega načrta.

V Dortmundu so aretirali nemško-poljskega državljana, ki naj bi imel »seznam smrti« s političnimi imeni. Nekdanji nemški minister za zdravje Karl Lauterbach (SPD) je bil in je še vedno tarča desničarskih skrajnežev. Opozarja na naraščajočo nevarnost.

Nemško zvezno tožilstvo je sporočilo, da so v Nemčiji aretirali nemško-poljskega državljana zaradi načrtovanja napada na nemške politične osebnosti, vključno s kanclerjem Olafom Scholzem in nekdanjo kanclerko Angelo Merkel.

Zvezno tožilstvo je v Dortmundu aretiralo nemško-poljskega državljana, ki naj bi v omrežju Darknet pozival k napadom na politike, objavljal smrtne sezname in ponujal nagrade za njihovo likvidacijo. Osumljenec naj bi objavljal tudi navodila za izdelavo bomb.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Ukrajina prejela nove sisteme zračne obrambe Patriot od Nemčije. Zelenski se je zahvalil nemškemu kanclerju Olafu Scholzu za pomoč pri krepitvi ukrajinske zračne obrambe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Ukrajina od Nemčije prejela novo pošiljko protizračnih raketnih sistemov Patriot. Kljub temu nekateri viri menijo, da to ne bo bistveno izboljšalo ukrajinskih obrambnih sposobnosti.

V izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj 22 Palestincev, med njimi dva otroka. Razmere v prenatrpanih obalnih taboriščih za razseljene Palestince v Gazi so tako obupne, da se nekateri vračajo v mesto Gazo, ki je pod izraelskim napadom.

Na političnem shodu Gillamoos v Abensbergu v Nemčiji se bodo predstavniki različnih političnih strank tradicionalno pomerili v izmenjavi ostrih besed. Pričakuje se, da bodo politiki izkoristili priložnost za sproščeno izražanje in medsebojno kritiko.

Kreml je pojasnil, da je Putin povabil Zelenskega v Moskvo na pogovore, ne pa na kapitulacijo. Rusija naj bi pripravljala novo ofenzivo s 100.000 vojaki v bližini ključnega mesta Pokrovsk. Putin je izjavil, da bo nadaljeval z boji, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum.

CSU-jev šef Markus Söder je pozval k obsežnim reformam socialne države, ki jih zahteva od vladne koalicije v Berlinu. Söder meni, da so potrebne "težke reforme" na področju socialne varnosti, pri čemer SPD podpira nekatere zaostritve pri državljanski pomoči (Bürgergeld). Finančni minister Klingbeil zahteva več sankcij za tiste, ki v celoti zavračajo delo.

Ob dnevu neodvisnosti Moldavije je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poslal sporočilo podpore, v katerem je poudaril pomen skupnega zagotavljanja trajne varnosti. Aleksander Lukašenko, beloruski predsednik in zaveznik Vladimirja Putina, je prav tako čestital Moldaviji, pri čemer je zaželel "jasno nebo" in "dobro počutje". Kljub temu, da je Lukašenko ponudil ozemlje Belorusije za invazijo na Ukrajino, je njegovo sporočilo presenetilo mnoge. Rusko veleposlaništvo v Kišinjevu je prav tako čestitalo Moldaviji ob dnevu neodvisnosti in zaželelo mir, blaginjo in dobrobit državljanom.

Evropska komisija je označila financiranje programa SAFE za upravičeno, medtem ko KKE meni, da bo to breme za ljudi, namenjeno financiranju vojaške opreme. Donald Trump pritiska na kompromis v ukrajinski krizi in trdi, da bi lahko vojno končal v enem dnevu. Norveški državni investicijski sklad je prodal delnice ameriškega podjetja Caterpillar zaradi kršitev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk so obiskali Republiko Moldavijo na dan njene neodvisnosti. Namen obiska je potrditev podpore neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Moldavije, kar je pomemben znak solidarnosti v ključnem trenutku za državo. Obisk simbolizira podporo evropski poti Moldavije.

Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami so voditelji Francije, Nemčije in Poljske obiskali Moldavijo, da bi izrazili podporo proevropski vladi Maie Sandu in pozvali Moldavce, naj zavrnejo vpliv Rusije. Obisk je bil tudi opozorilo na rusko vmešavanje v volitve.

Nemški zabavljač in igralec Harald Schmidt si predstavlja, da Olaf Scholz z določeno mero zlonamernosti opazuje svojega naslednika Friedricha Merza. Schmidt, ki je v času, ko je bil Scholz še na položaju, pogosto izražal simpatije do njega, zdaj razmišlja, kaj si Scholz misli o vodenju Merza.

Kljub odhodu Olafa Scholza in Wolfganga Schmidta iz kanclerskega urada, župan Hamburga Peter Tschentscher meni, da vpliv mesta v nemški vladi ni upadel. Poudarja gospodarsko moč Hamburga in prisotnost uglednih poslancev v Bundestagu. Prisotnost CDU iz Hamburga v novi vladi za župana SPD ni problem.

Evropski voditelji so ZDA opozorili, da lahko o mejah Ukrajine odloča samo Ukrajina. Nemški kancler Merz je po skupinskem telefonskem pogovoru zatrdil, da ameriški predsednik Trump v veliki meri deli stališče Evropejcev. Francoski predsednik Macron pa je izjavil, da si ZDA prizadevajo za prekinitev ognja v Ukrajini.

Druga podpredsednica Evropske komisije, španska socialistka Teresa Ribera, je izrazila šok nad humanitarno krizo v Gazi, primerjala jo je z Varšavskim getom in osvoboditvijo Auschwitza. Obžaluje razdeljenost EU glede pritiska na Izrael, kar je prvič, da je tako visok predstavnik EU uporabil tovrstne primerjave. Medtem je Hamid Dabashi z univerze Columbia v članku za Brave New Europe kritiziral nemško vlado, predvsem kanclerja Olafa Scholza, zaradi podpore izraelskim operacijam, ki jih Dabashi označuje za 'umazano delo'. Po njegovem mnenju to razkriva orientalistične korenine nemškega 'genocidnega cionizma', ki temelji na islamofobiji in kolonialni dominaciji na Bližnjem vzhodu.

Nemška zvezna vlada je objavila statistične podatke o domnevnih zlorabah državljanskega denarja (Bürgergeld) v letu 2024. Kancler Olaf Scholz je zlorabe opisal kot "mafijske strukture socialne zlorabe", saj naj bi organizirane skupine izkoriščale šibke točke v sistemu. V člankih je omenjeno, da je bilo registriranih že več kot štiristo dvajset primerov zlorab, vendar se postavlja vprašanje, kako zanesljivi so ti podatki in kako obsežne so zlorabe v resnici.

Organizacije Združenih narodov so pozvale k "poplavi" humanitarne pomoči za Gazo, saj so razmere glede podhranjenosti v palestinski enklavi dosegle "alarmantne razsežnosti", je opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Kljub obnovitvi večjih dobav pomoči po večmesečni blokadi, so te še vedno ocenjene kot nezadostne za preprečitev širjenja lakote. Medtem ko so se dobave povečale, je Izrael nadaljeval z napadi na območje.

Nemški kancler Olaf Scholz je čestital kolesarskemu asu Florianu Lipowitzu za osvojeno 3. mesto na Dirki po Franciji 2025. Ta dosežek je dodatno potrdil Lipowitzev zgodovinski uspeh na najprestižnejši kolesarski dirki, ki ga je nemška javnost označila za "nemško poletno čudo" in "hammer" uspeh.

Hamburg je s svečanim dvigom mavrične zastave na mestni hiši uradno začel Pride Week. Ta simbolični dogodek je služil kot jasno sporočilo mesta in župana Olafa Scholza v podporo LGBTQ+ skupnosti ter kot odziv na kritike zveznega kanclerja Friedricha Merza. Scholz je poudaril, da je Pride Week pomemben politični signal proti diskriminaciji in da se mesto jasno distancira od Merzovih stališč.

Francija je napovedala načrt za priznanje Palestine, kar je naletelo na ostro kritiko s strani Izraela in ZDA. Medtem ko ZDA odločitev označujejo kot "neodgovorno", pa nekateri, kot na primer Savdska Arabija, francoski načrt podpirajo.

Rusija je ostro kritizirala nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki je položaj prevzel maja, zaradi "vedno bolj agresivne retorike" in "skrbi vzbujajoče militarizacije". Ruske oblasti trdijo, da se Merzova protiruska retorika "dobesedno vsak dan" povečuje, Nemčijo pa obtožujejo "vedno bolj agresivnega in bojevitega jezika". Kot odziv na to je EU sprejela novo, 18. sankcijsko paket, s katerim želi zadeti "srce ruske vojne mašinerije". Ruska stran se na sankcije odziva z mirom, saj je rusko gospodarstvo doslej pokazalo odpornost, čeprav prihodki od nafte upadajo.

Šlesko-holsteinski premier Daniel Günther (CDU) ocenjuje, da je nova zvezna vlada na dobri poti. Po njegovem mnenju je Kancler Olaf Scholz Nemčiji ponovno dal obraz in ugled. Günther pri tem ne vidi le zaslug kanclerja Scholza. Ena stvar pa ga je vendarle zmotila.

Schleswig-Holsteinski premier Daniel Günther je ocenil, da je bil začetek delovanja črno-rdeče koalicije pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza (ne Güntherja Merza, ki je predsednik CDU) uspešen. Günther je pohvalil kanclerja, vendar je izrazil tudi določeno nezadovoljstvo, čeprav članek ne navaja specifičnih podrobnosti o tem, kaj ga je motilo.

Nemška vlada je zaostrila kritiko izraelske vojaške operacije v Gazi, pri čemer je kancler Olaf Scholz pozval k zagotavljanju humanitarne pomoči. V koalicijski stranki SPD so pozvali k jasnejšim posledicam za Izrael, medtem ko se razprava o morebitni prekinitvi dobave orožja nadaljuje. Vendar pa naj bi Unija še naprej nasprotovala pozivom 28 držav k končanju vojne.