Svet ministrov za zunanje zadeve Organizacije islamskega sodelovanja (OIC) se je 10. januarja 2026 sestal na izrednem zasedanju v Džedi, kjer so razpravljali o kritičnih razmerah v Somaliji. Glavni povod za srečanje je bila odločitev Izraela, da prizna regijo Somaliland kot neodvisno državo, kar so države članice OIC označile za nezakonito dejanje, ki ogroža ozemeljsko celovitost in suverenost Federalne republike Somalije. Somalijski minister za zunanje zadeve Abdisalam Abdi Ali je ob robu zasedanja opravil vrsto dvostranskih pogovorov s kolegi iz Sudana, Kuvajta in Palestine, v katerih je iskal podporo za ohranitev enotnosti države. Podpredsednik savdskega zunanjega ministrstva Waleed Elkhereiji, ki je zastopal princa Faisala bin Farhana, je poudaril nujnost usklajenega mednarodnega odziva proti enostranskim potezam, ki destabilizirajo Afriški rog. Srečanje v Džedi je vključevalo tudi razprave o širšem regionalnem sodelovanju, kjer se je somalijski minister srečal s tunizijskim kolegom. OIC je v končni izjavi potrdila svojo neomajno podporo zvezni vladi v Mogadišu in pozvala mednarodno skupnost, naj ne sledi izraelskemu zgledu pri priznavanju odcepljenih regij.

Indija in Organizacija islamskega sodelovanja (OIC) sta ostro obsodili odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda ter ponovno potrdili svojo podporo ozemeljski celovitosti Federalne republike Somalije. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je izpostavilo dolgoletne vezi s Somalijo in poudarilo, da mora biti suverenost države spoštovana v skladu z mednarodnim pravom. Ta diplomatska poteza New Delhija prihaja v času povečanih napetosti, pri čemer Indija zavzema zadržano stališče do vprašanja Grenlandije, kljub vse močnejši retoriki Združenih držav Amerike. Svet ministrov za zunanje zadeve OIC je na izrednem zasedanju v Džedi sprejel resolucijo, ki izraelsko priznanje odcepljene regije označuje za nezakonito in nepooblaščeno vmešavanje. Generalni sekretar OIC Hissein Brahim Taha je v svojem nagovoru poudaril, da je srečanje potekalo v kritičnem obdobju, ko se Somalija sooča z grožnjami svoji enotnosti. Poleg vprašanja Somalije je svet obravnaval tudi izraelsko agresijo na palestinskih ozemljih ter načrte za priključitev in razseljevanje prebivalstva. Napetosti so se stopnjevale po obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, kar je vlada v Mogadišu označila za nedopustno kršitev državnih meja. Predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi je ob tem napovedal, da se bo njegova regija pridružila Abrahamovim sporazumom, kar dodatno zapleta varnostne in diplomatske odnose v Afriškem rogu. Indijska podpora Somaliji v tem kontekstu predstavlja pomembno diplomatsko utež zoper enostranske poteze Tel Aviva.

Somalijski predsednik je pozval k enotnosti na nujni skupni seji parlamenta, kjer so izraelsko priznanje Somalilanda razglasili za nično in neveljavno. Predsednik je dejanje označil za očitno invazijo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ZDA sestal z Donaldom Trumpom, kar je njegovo peto srečanje s Trumpom v ZDA letos. Pri tem naj bi Netanjahu od Trumpa zahteval podporo za nove vojaške akcije proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Hkrati naj bi Izrael in Sirija dosegla znaten napredek pri varnostnem sporazumu.

Somalija in Afriška unija sta se odzvali z ogorčenjem, potem ko je Izrael kot prva država formalno priznal Somaliland kot neodvisno državo. Pakistan se je pridružil 20 drugim državam in Organizaciji islamskega sodelovanja (OIC) pri zavračanju izraelskega priznanja Somalilanda.

Organizacija islamskega sodelovanja je obsodila požig mošeje v provinci Salfit. Podrobnosti o storilcih in motivu dejanja niso znane.

Egipt bo novembra gostil mednarodno konferenco o obnovi območja Gaza po vojni. Predsednik Abdel Fattah al-Sisi je napovedal, da bo Egipt v sodelovanju z različnimi organizacijami, vključno z Organizacijo islamskega sodelovanja, Arabsko ligo in Palestinsko upravo, gostil konferenco, ki bo združila države donatorice, mednarodne organizacije in regionalne partnerje. Poleg tega je Egipt začel pobudo za zbiranje donacij državljanov za podporo obnovi Gaze, za kar je Sisi pooblastil premierja Mostafo Madbulija.

V Gazi se odpirajo možnosti za napredek, vendar Palestince skrbi, da bodo notranji spori med arabskimi državami ovirali uresničitev Trumpovega načrta. Medtem je pakistanski minister Ishaq Dar izjavil, da so Združene države edino upanje za mir v Gazi, saj Združeni narodi, Evropska unija in Organizacija islamskega sodelovanja niso uspeli ustaviti nasilja. Pakistan poudarja, da njegova politika do Palestine ostaja nespremenjena. Premier Šarif je zagotovil, da si prizadevajo za izpustitev pakistanskih državljanov, ki so jih pridržale izraelske sile med prestrezanjem flotilje.

Predsednik Irana Masoud Pezeshkian in pakistanski premier Shehbaz Sharif sta odpotovala v Katar, da bi se udeležila izrednega srečanja Organizacije islamskega sodelovanja (OIC). Srečanje bo namenjeno nujnim regionalnim pogovorom.

Palestinska militantna skupina Hamas je pozvala arabske voditelje, zbrane na vrhu Lige arabskih držav (LAS) in Organizacije islamskega sodelovanja (OIC) v Dohi, k oblikovanju mednarodne koalicije. Cilj koalicije bi bil izvajati pritisk na Izrael, da konča vojno v Gazi.

V Dohi se je začel nujni arabsko-islamski vrh po izraelskem napadu na Katar. Srečanje je namenjeno zbiranju podpore za Katar, visoki uradnik Arabske lige pa je poudaril, da Katar "ni sam".

V Dohi je potekal arabsko-islamski vrh, kjer so obsodili izraelski napad na Katar in poudarili, da ogroža prizadevanja za normalizacijo odnosov z arabskimi državami. Katarski premier je pozval mednarodno skupnost, naj sankcionira Izrael. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je obžaloval smrt sina voditelja Hamasa Khalila al-Hayya v izraelskem napadu v Katarju.

Indijski premier Narendra Modi je izrazil globoko zaskrbljenost emirju Katarja zaradi nedavnih napadov v Dohi in obsodil kršitev suverenosti. Iranski in katarski zunanji minister sta prav tako ostro obsodila izraelski vojaški napad na Katar med telefonskim pogovorom. Katarski premier je napovedal namero o regionalnem odzivu na izraelski napad.

Južna Afrika je ostro obsodila izraelski napad na Katar, ki ga je označila za očitno kršitev mednarodnega prava in državne suverenosti. Pretorija je poudarila, da je napad, ki ga je izvedla izraelska obrambna sila (IDF) v Dohi, nezakonit in neizzvan ter da je tarča napada bila civilna zgradba. Obsodba vključuje poudarek na kršitvi načel ozemeljske celovitosti.

Izraelski obrambni uradniki niso našli dokazov, da je bil poskus atentata na vodstvo Hamasa v Katarju uspešen. Hamas trdi, da kljub napadu ohranja sposobnost odločanja. Bela hiša je obsodila napad v Dohi, medtem ko izraelski 'optimizem' glede uspeha operacije bledi. IDF je potrdila napad na stolpnico v Gazi, ki naj bi jo Hamas uporabljal za nadzor.

V Izraelu so levičarski protestniki izvedli drugi vseslovenski protest v okviru "dneva državljanskega boja". Manjše število protestnikov je blokiralo ceste in križišča po državi, vendar je policija hitro posredovala in ponovno odprla promet. Policisti so pred tem našli skrito zalogo gum blizu kraja Bnei Brak. Po navedbah policije so bile blokade cest hitro odpravljene.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izrazil pripravljenost za postopno zmanjšanje prisotnosti izraelske vojske v Libanonu, pod pogojem, da Beirut uresniči načrt o razorožitvi pro-iranske skupine Hezbolah. Nekdanji vodja izraelske vojaške obveščevalne službe Amos Yadlin je izjavil, da je Netanyahujeva prioriteta lastno politično preživetje in ne varnost Izraela. Poleg tega se bo izraelski varnostni kabinet sestal, da bi razpravljal o ponovni vzpostavitvi pogajanj s Hamasom.

Pakistanski zunanji minister se je med obiskom v Bangladešu srečal z voditelji različnih političnih strank. Državi sta podpisali šest sporazumov o sodelovanju na različnih področjih, kar je bil zgodovinski obisk namestnika pakistanskega premierja Ishaqa Darja v Dhaki.

V Izraelu so potekali množični protesti proti vojni v Gazi, na katerih so protestniki izražali nezadovoljstvo z Benjaminom Netanjahujem. Zaradi prihajajoče izraelske okupacije Gaze so se okrepile zahodne grožnje s sankcijami, vendar nekateri menijo, da bi mednarodni pritisk Netanjahuju in njegovim zaveznikom koristil.

Premier Nove Zelandije Christopher Luxon je izjavil, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu 'izgubil kompas' in da 'ne posluša mednarodne skupnosti'. Nova Zelandija bo do septembra pretehtala možnost priznanja palestinske države.

Katar gosti dvodnevno srečanje kontaktne skupine Organizacije islamskega sodelovanja (OIC) o Somaliji, ki se je začelo v nedeljo v Dohi. Srečanje se osredotoča na priprave za uradnike višjega ranga.

Grčija je na OZN ostro zavrnila "neutemeljene" navedbe Organizacije islamskega sodelovanja (OIS) o "turški manjšini" v Trakiji in na Dodekanih. Sklop zasedanj, ki naj bi okrepilo sodelovanje med ZN in OIS, je bil sklican ob tej priložnosti, kjer je Grčija ponovno potrdila svojo podporo krepitvi sodelovanja. Medtem se v kraju Ahlaða pri Florini prebivalci upirajo načrtom rudarskega podjetja "Metlen", ki naj bi izkoriščalo naravne vire regije za lastno obogatitev, pri čemer naj bi imelo podporo preteklih vlad in ustreznega zakonodajnega okvira.

Izraelske okupacijske sile so v četrtek zgodaj izvedle nov vdor na libanonsko ozemlje in razstrelile hišo v kraju na južni meji. Medtem se v Izraelu krepi protipalestinsko razpoloženje, več kot 70 % arabskih državljanov pa si želi združitev arabskih strank, kar bi lahko povečalo volilno udeležbo, čeprav je njena realnost negotova.

Nizozemske obveščevalne službe so Izrael uvrstile med grožnje za Nizozemsko, poleg Irana, Rusije in Turčije. Medtem sta Izrael in Ukrajina napovedala začetek pogovorov o sodelovanju pri soočanju z iransko grožnjo, kar kaže na poglabljanje njunih odnosov, pri čemer obe državi Iran vidita kot tesno zaveznico Rusije.