Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

V Iranu so med nedavnimi nemiri zabeležili najmanj 19 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Medtem ko iranske oblasti še naprej zavračajo objavo natančnih podatkov o številu žrtev ali podrobnosti o dogajanju, poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja med varnostnimi silami in protestniki. Organizacije opozarjajo, da so dejanske številke morda še višje, saj vlada v Teheranu izvaja strog nadzor nad pretokom informacij. Nemiri so se razširili po več delih države, pri čemer se prebivalstvo spopada z omejitvami dostopa do komunikacijskih poti. Iranska vlada v uradnih izjavah ne priznava razsežnosti žrtev, vendar mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za enega resnejših valov nasprotovanja režimu v zadnjem obdobju. Razmere ostajajo napete, saj se pritiski na zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v državi krepijo.

Protesti v Iranu se nadaljujejo že osmi dan in postajajo vse bolj nasilni. Organizacije za človekove pravice so poročale o 19 smrtnih žrtvah. Protesti se nanašajo tudi na dogodke v drugih regijah sveta.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.

Indonezija je nekdanjega predsednika Suharta posthumno razglasila za narodnega heroja, kar je sprožilo ogorčenje in proteste zaradi njegove avtoritarne vladavine in sporne zapuščine režima Novega reda.

Nemška vlada je ponudila denarno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki so obtičali v Pakistanu, če opustijo poskuse priselitve v okviru programa preselitve. Približno 2.000 Afganistancev je bilo odobrenih.

Samia Suluhu Hassan je prisegla kot predsednica Tanzanije po volitvah, ki jih je opozicija označila za prevaro in so jih zaznamovali nasilni protesti zaradi izključitve opozicijskih kandidatov. Slovesnost je bila omejena na povabljene goste. Opozicija je zavrnila izide volitev, medtem ko je Zimbabve izrazil podporo Hassanovi.

Francoski poslanci so sprejeli zakon, ki posilstvo opredeljuje kot kakršnokoli spolno dejanje brez privolitve. Organizacije za človekove pravice pozdravljajo sprejetje zakona, vendar opozarjajo, da so za resnično spremembo potrebne globlje družbene spremembe.

Med racijami, ki so bile usmerjene proti kriminalnemu sindikatu Comando Vermelho (Rdeči komando), je bilo aretiranih 81 ljudi, 60 osumljencev pa je umrlo. Mesto se pripravlja na večje dogodke v povezavi s podnebno konferenco COP30. Strelski obračuni so se sprevrgli v "ulično bitko".

Kambodžanski poslanci so sprejeli zakon, ki vladi omogoča odvzem državljanstva osebam, obsojenim zaradi izdaje ali zarote s tujimi državami, z namenom škodovanja nacionalnim interesom. Zakon je bil sprejet v času zatiranja nasprotnikov vladajoče Kambodžanske ljudske stranke.

Saudski nogometni klubi spreminjajo strategijo in se namesto na uveljavljene zvezdnike osredotočajo na privabljanje mladih talentov. Ta preusmeritev naj bi povečala prestiž saudskih lig. Medtem pa ostaja prisotna kritika organizacij za človekove pravice. Govorice so krožile tudi o prestopu Kingsleyja Comana v Savdsko Arabijo, a je igralec napovedal, da bo ostal pri Bayernu.

Izraelska vojska naj bi ciljno napadla šotor novinarjev v Gazi in ubila sedem ljudi, med njimi novinarja Al Jazeere, Anasa al-Šarifa. Britanska vlada se sooča s pritiski glede vojaškega sodelovanja z Izraelom in zahtevami po razkritju morebitnih posnetkov vohunskih letal, ki bi dokumentirali ubijanje novinarjev. Izraelski mediji so slavili smrt palestinskega novinarja Anasa al-Šarifa.

Več kot 100 organizacij za človekove pravice je pozvalo k nujnemu ukrepanju zaradi domnevnega obleganja Gaze s strani Izraela, ki naj bi povzročalo množično lakoto in oviralo dostavo humanitarne pomoči. Pozivi vključujejo zahtevo po trajni prekinitvi ognja v Palestini. Izrael je obtožbe o množični lakoti zavrnil in Hamás obtožil sabotaže pri distribuciji pomoči. Direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je potrdil, da "velik del" prebivalstva Gaze trpi lakoto.

Nemčija je deportirala 81 afganistanskih prosilcev za azil, ki so bili v stiku s pravosodnim sistemom. Petkova deportacija je bila druga takšna operacija, odkar so talibani prevzeli oblast. Letalo je vzletelo z letališča Leipzig/Halle. Organizacije za človekove pravice so protestirale proti deportaciji.