Podpredsednica Stranke svobode in pravde (SSP) Marinika Tepić je sporočila, da je srbsko sodišče za 4. februar razpisalo glavno obravnavo v postopku proti aktualnemu ministru za kulturo Nikoli Selakoviću. Kazenski postopek je povezan s kontroverzno odločitvijo o odvzemu statusa kulturnega spomenika kompleksu nekdanjega generalštaba v Beogradu, kar je sprožilo ostre odzive srbske opozicije in civilne družbe. Po besedah Tepić se bo Selaković moral zagovarjati zaradi svoje vloge pri spornih pravnih postopkih, ki omogočajo rušenje oziroma preoblikovanje zgodovinsko pomembnega objekta v središču srbske prestolnice. Poleg Selakovića so v postopek vključene tudi druge osebe, ki so sodelovale pri sprejemanju odločitve o spremembi statusa nepremičnine. Opozicija trdi, da gre pri tem za nezakonito ravnanje v korist zasebnih investitorjev, kar v srbski javnosti že dlje časa povzroča nemire in proteste.

Predsednik srbske Stranke svobode in pravice (SSP) Dragan Đilas je v izjavi za televizijo N1 pojasnil trenutne odnose med srbskimi opozicijskimi strankami in študentskimi aktivisti. Po Đilasovih besedah opozicija trenutno nima vzpostavljene formalne komunikacije s študenti, saj ti takšno sodelovanje zavračajo. Đilas je poudaril, da bi se morali pogovori začeti že takrat, ko so študenti napovedali aktivnejšo politično vlogo in nastop na volitvah z lastno listo. Đilas je izpostavil razliko med nacionalno in lokalno ravnijo politike, pri čemer ocenjuje, da je dogovarjanje na lokalni ravni preprostejše zaradi manjšega pritiska širše javnosti. Kljub trenutnemu zastoju v komunikaciji je predsednik SSP izrazil pričakovanje in upanje, da se bodo pogovori med obema stranema začeli še v letošnjem letu. Takšno sodelovanje vidi kot ključno za prihodnje politično delovanje v Srbiji, kjer študentsko gibanje predstavlja pomemben družbeni faktor.

Predsednik srbske opozicijske Stranke svobode in pravice (SSP) Dragan Đilas je v podkastu Dežurni krivac izjavil, da rudarski gigant Rio Tinto pripravlja obsežno tožbo proti Republiki Srbiji. Po njegovih navedbah bo podjetje zahtevalo odškodnino v višini od ene do poldruge milijarde evrov, ker mu je bila onemogočena izvedba projekta izkopavanja litija v dolini reke Jadar. Gre za enega najpomembnejših in hkrati najbolj kontroverznih rudarskih projektov v regiji, ki je v zadnjih letih sprožil množične proteste in politične napetosti. Đilasove trditve temeljijo na informacijah o domnevnih pripravah podjetja na pravni spor z državo, potem ko so srbske oblasti pod pritiskom javnosti in okoljevarstvenikov ustavile postopke za odprtje rudnika. Če bi do tožbe dejansko prišlo, bi to predstavljalo ogromno finančno breme za srbski državni proračun. Rio Tinto sicer uradno še ni potrdil natančnega zneska ali datuma vložitve tožbe, vendar Đilas vztraja, da so pripravljalni postopki v teku.

Podpredsednica srbske opozicijske Stranke svobode in pravice (SSP) Marinika Tepić je v petek ostro kritizirala aktualno srbsko oblast pod vodstvom Aleksandra Vučića. Tepić je dejala, da Srbija pod trenutnim režimom nadaljuje politiko izolacije od Evrope, medtem ko ostale države kandidatke napredujejo v procesu pridruževanja Evropski uniji. Vučićevo vodenje države je primerjala z obdobjem Slobodana Miloševića in opozorila na nevarnost ponovne mednarodne osamitve države. Na obtožbe se je hitro odzval Nemanja Starović, minister za evropske integracije in član vladajoče Srbske napredne stranke (SNS). Starović je navedbe opozicije zavrnil kot neutemeljene in poudaril, da današnja Srbija nima skoraj nobenih podobnosti s tisto izpred dvajsetih let. Po njegovih besedah vlada ostaja zavezana reformam, vendar se hkrati spopada z izzivi, ki jih prinašajo spremenjene geopolitične razmere v regiji in širše v Evropi.

Podpredsednica srbske Stranke svobode in pravde (SSP) Marinika Tepić je v svoji zadnji izjavi ostro ocenila trenutno zunanjepolitično usmeritev Srbije. Po njenih besedah država vztraja pri politiki izolacije od preostale celine, medtem ko druge države kandidatke za članstvo v Evropski uniji beležijo viden napredek pri približevanju povezavi. Tepićeva je poudarila, da se Srbija namesto napredka vedno bolj oddaljuje od evropskih standardov in integracijskih procesov. Političarka je obenem izrazila optimizem glede prihodnosti in napovedala, da bo leto 2026 prelomno za državo. Označila ga je za leto sprememb, ki jih po njenem mnenju ne bo več mogoče ustaviti. Izjava odraža globoka notranjepolitična neskladja v Srbiji glede vprašanja evropskih integracij in kritiko trenutne oblasti pod vodstvom Srbske napredne stranke, ki ji opozicija očita zavestno upočasnjevanje reformnih procesov.

Perica Gavrilović, pomočnik župana srbskega mesta Leskovac Gorana Cvetanovića, je priznal krivdo za kaznivi dejanji pranja denarja in zlorabe uradnega položaja. Sodišče ga je obsodilo na eno leto hišnega zapora, kar je sprožilo buren odziv srbske opozicije. Jelena Spirić, poslanka in predsednica lokalnega odbora Stranke svobode in pravice (SSP), je javno pozvala župana Cvetanovića k neposrednemu odstopu. Poudarila je, da je župan predhodno javno obljubil svoj odstop v primeru, da se krivda njegovega tesnega sodelavca dokaže na sodišču. Spirićeva je v svoji izjavi kritizirala županovo kadrovsko politiko in poudarila, da mora tisti, ki postavi nekdanjega voznika na čelo mestne blagajne, prevzeti polno odgovornost za domnevno krajo javnega denarja. Po njenih besedah je nemogoče, da župan ne bi bil seznanjen s finančnimi malverzacijami, ki so se dogajale v njegovem uradu. Opozicija trdi, da razsežnosti kraje niso mogli spregledati niti v pravosodju, ki ga označujejo za podvrženega trenutnemu režimu. Primer je v lokalni javnosti sprožil vprašanja o korupciji in integriteti vodstva občine Leskovac.

Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija ostaja na evropski poti, vendar meni, da nima podpore nobene velike sile. Dodal je, da so bili pogovori z Evropsko unijo o REM (Regulator elektronskih medijev) ponižujoči in da je Srbija pristajala na neumnosti.

Stranka slobode i pravde (SSP) in Srbija centra sta v srbski skupščini predlagali zakon o uvedbi nadzornega organa v NIS (Naftna industrija Srbije) in začasni ustavitvi lastniških pravic delničarjev Gaspromnjefta in PJSC Intelligence. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je kritično ocenil predlog in dejal, da sedanja vlada ne bo izvajala nacionalizacije.

V Srbiji so danes potekale volitve za pet članov Visokega sveta tožilstva (VST) iz vrst javnih tožilcev na vseh ravneh. 762 tožilcev je izbiralo predstavnike osnovnih in višjih javnih tožilstev. Oblikovan bo organ, ki bo odločal o izbiri, kaznovanju in zaščiti javnih tožilcev. Pričakuje se boj med različnimi strujami v srbskem tožilstvu, kot sta Zagorka Dolovac in Nenad Stefanović.

Mila Popović, poslanka in predsednica beograjskega odbora Stranke svobode in pravice (SSP), je izjavila, da pogodba s francoskim podjetjem Alstom, vredna milijardo evrov, za prvo linijo beograjskega metroja, ki vključuje tudi dobavo 32 vlakovnih kompozicij, še ni podpisana. Podpis naj bi se zgodil do 15. decembra.

Podpredsednica Stranke svobode in pravde, Marinika Tepić, je zahtevala od predsednika Višjega sodišča v Beogradu, Dragana Miloševića, da pojasni, ali je primer »Generalštab« dodelil sodniku Stojanu Petroviću, ki je pred tem odpravil pripor nekdanjima ministroma Goranu Vesiću in Tomislavu Momiroviću v zadevi »Nadstrešnica«. Tepićeva je Petrovića obtožila nezakonitega ravnanja pri odpravi pripora.

Podpredsednik Stranke svobode in pravde Dušan Nikezić je izjavil, da Srbija ne sme več čakati in mora takoj prevzeti upravljanje Naftne industrije Srbije (NIS). Nikezić je Vučićevo politiko označil za šibicarsko, kar naj bi privedlo do sankcij.

Podpredsednik Stranke svobode in pravice (SSP) Borko Stefanović je kritiziral predlog srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da bi države Zahodnega Balkana skupaj vstopile v Evropsko unijo, in poudaril, da Črna gora in Albanija ne bi smeli čakati na Srbijo. Ocenil je, da Vučić evropskim voditeljem ne more povedati nič drugega, kot da je Srbijo ugrabila mafija. Laković je napovedal, da se bo Srbija pogajala s Črno goro kot članico EU.

Administrativni odbor srbske skupščine je sprejel denarne kazni za opozicijske poslance, in sicer za Tatjano Pašić iz Stranke svobode in pravice (SSP) ter Miloša Parandilovića iz Novega obraza Srbije. Pašićeva je bila kaznovana, ker je dejala, da so pred srbsko skupščino kriminalci in nasilneži. Dejan Tomašević je podal odstop.

V Srbiji so v mednarodni akciji aretirali S.Š. in D.S., ki sta del organizirane kriminalne skupine, ki se je ukvarjala s preprodajo narkotikov. Srđan Šoškić, eden od aretiranih, je bil označen kot vodja skupine in je imel podjetje za transport, ki ga je uporabljal za prevoz droge po Evropi.

Ministru za kulturo Nikoli Selakoviću so danes v prostorih Javnega tožilstva za organizirani kriminal (JTOK) vročili poziv na zaslišanje. Čeprav je sprva prišel v spremstvu Đukanovića z namenom, da bi podal izjavo, zaslišanje danes ni bilo opravljeno, ampak je prestavljeno na naslednji dan ob 17. uri.

Podpredsednica Stranke svobode in pravice (SSP) Marinika Tepić je obtožila srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da je v zadnjih treh mesecih izvedel čistko v Ministrstvu za notranje zadeve, da bi preprečil aretacijo ministra za kulturo Nikole Selakovića v primeru "Generalštab". Selaković naj bi bil zaslišan kot osumljenec v preiskavi, ki jo vodi TOK.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je obtožila poslance opozicije, da so odgovorni za izzivanje incidenta pred parlamentom. Poudarila je, da so ljudje iz "Ćacilenda" le branili svoje šotore in imajo pravico biti tam. Poslanec Dušan Nikezić je dejal, da je Brnabićeva lagala glede odstranitve ograje pred skupščino, zaradi česar so se odločili za ukrepanje in vstop na glavni vhod.

Srbsko tožilstvo za organizirani kriminal je izdalo izjavo, v kateri opozarja na neprekinjen pritisk predsednika Aleksandra Vučića, zakonodajne in izvršne oblasti ter medijev na tožilce. Tožilstvo meni, da jih te oblasti poskušajo podrediti. Predsednik Odbora za pravosodje Uglješa Mrdić je zavrnil navedbe tožilstva in jih označil za licemerske.

Ustavno sodišče Moldavije je potrdilo mandate osmim poslancem, izvoljenim na listah Stranke akcije in solidarnosti, Stranke Naša stranka in Volilnega bloka Alternativa. Potrjenih je bilo pet mandatov nadomestnih poslancev na listi Stranke akcije in solidarnosti, vključno z Vladimirom Rusu.

Arend Heida iz Lelystada, ki se ukvarja z mlečno živinorejo, ni več prijavitelj PAS, kar pomeni, da njegova mlekarska farma ponovno ima prihodnost. Po letih negotovosti si lahko zdaj brezskrbno privošči pivo.

Stranka svobode in pravičnosti (SSP) je ocenila, da se minister za izobraževanje Dejan Vuk Stanković obnaša, kot da je "Vučićev zasebni minister, zadolžen za objemanje in poljubljanje nasilnežev pred Skupščino, ki napadajo študente, državljane in novinarje", kljub temu, da je v njegovem resorju milijon učencev in učiteljev.

Aleksandar Vučić je zanikal obtožbe o vpletenosti v afero "Sarajevo safari" med obleganjem Sarajeva v 90. letih in napovedal tožbe proti svetovnim medijem, kot sta Guardian in Daily Mail, ki so ga povezovali s tem škandalom. Denar od tožb bo namenil v humanitarne namene. Hrvaški aktivist Domagoj Margetić je vložil kazensko prijavo proti Vučiću milanskim tožilcem zaradi domnevne vpletenosti v afero.

Na seji vlade je Aleksandar Vučić predstavil najnovejše informacije o sankcijah proti NIS-u. Seja je bila posvečena Naftni industriji Srbije in odgovoru ameriškega OFAC na zahtevo NIS-a za izjemo od sankcij. Vučić je ponovil, da mora biti rešitev sprejeta v naslednjih sedmih dneh, in poudaril, da naftna industrija in rafinerija morata delovati. Kljub temu ne podpira nacionalizacije, vendar poziva k preučitvi vseh možnosti. Ruska agencija TASS je poročala, da je Vučić potrdil pripravljenost za nadaljevanje stikov z Rusijo.

ZDA niso odobrile podaljšanja licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) in zahtevajo popoln izstop Rusije iz lastništva. Ministrica Dubravka Đedović Handanović je dejala, da niso dobili niti enega dneva za nadaljevanje poslovanja NIS-a, vendar so odobrili pogovore o lastništvu, ki veljajo do 13. februarja. Dušan Nikezić (SSP) je kritiziral vlado zaradi pasivnosti pri reševanju problema.

Moldavski parlament je v prvem branju podprl predlog o prekinitvi sporazuma, na podlagi katerega deluje Ruski dom v Kišinjevu.

Predsednik Stranke svobode in pravde, Dragan Đilas, je sporočil ambasadorju Evropske unije v Srbiji, Andreasu fon Bekeratu, da ni razloga za pozdrav izbire članov sveta REM-a. Đilas meni, da vsi, ki vidijo to izbiro kot napredek, sodelujejo pri prevarah Aleksandra Vučića. Dodal je, da se bo "teror Vučićevih televizij nad državljani Srbije in nad resnico nemoteno nadaljeval".

Švicarski gledališki režiser Milo Rau je po poročanju francoskih medijev postal persona non grata v Srbiji. Njegova predstava "Proces Pelicot" je bila umaknjena z repertoarja festivala BITEF, kar so francoski mediji obsodili, obenem pa poročali o podpori, ki jo režiser prejema s strani drugih gledališč.

Dragan Đilas, predsednik Stranke svobode in pravde (SSP), je ponovil, da je novi zakon o volilnem imeniku "nesmislica" in dodal, da savetodavne komisije ne bodo preprečile kraje na voliščih. Izrazil je dvom o učinkovitosti zakona pri urejanju volilnega imenika.

Ustavno sodišče Moldavije je potrdilo mandate osmim nadomestnim poslancem, izvoljenim na listi Stranke akcije in solidarnosti (PAS). Potrditev je sledila po tem, ko je osem poslancev odstopilo s svojih položajev. Med potrjenimi poslanci je tudi Igor Talmazan, pravnik in generalni sekretar parlamenta.

V televizijski oddaji "Rezoomat" na Realitatea so se spopadli Vasile Costiuc, vodja stranke "Democrație Acasă", in poslanec PAS Radu Marian glede dohodkov poslanca Sergiuja Stefanca. Costiuc je branil svojega strankarskega kolega in dejal, da je Stefanco bankam lani plačal 8,6 milijona lejev na podlagi posojil.

Parlament Republike Moldavije je začasno ukinil parlamentarne skupine za prijateljstvo z Rusijo in Belorusijo. Odločitev je bila sprejeta zaradi ruske agresije v Ukrajini. Podpredsednica parlamenta Doina Gherman je poudarila, da je nujno vzdrževati prijateljske odnose z državami, ki spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Moldavije.

Nekdanja poslanka stranke PAS, Olesea Stamate, je ostro kritizirala izjave Victorie Belous, nekdanje ministrice za finance in trenutne poslanke PAS, ki je v parlamentu obtožila nekatere predstavnike opozicije, da živijo s 30.000 leji na leto, a so kljub temu »bolfošei« (bahavi). Stamatejeva meni, da je Belousova opozorila na problem, za katerega je bila sama odgovorna, zlasti v zadnjih letih, ko je bila pristojna za boj proti davčnim utajam.

Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je med 6. in 7. novembrom opravila uradni obisk v Republiki Moldaviji. Sodelovala je na seji parlamenta 6. novembra, kjer je imela govor. Prav tako je načrtovano srečanje s predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem in predsednico države, Maio Sandu, ter Alexandrom Munteanujem.

Kmetje so izrazili ogorčenje nad izjavami nekdanje ministrice za finance, Victorie Belous, sedanje poslanke PAS, ki je v parlamentu 31. oktobra izjavila, da nekateri kmetje prejemajo denar iz dela drugih. Združenje "Forza Fermierilor" jo obtožuje hinavščine in nesramnosti, saj naj bi te izjave spodbujale družbeno sovraštvo in razdor med kmeti.

Parlament Moldavije je potrdil novo vlado pod vodstvom premierja Alexandra Munteanuja. Munteanu je pred parlamentom predstavil svojo ekipo in program vlade ter zaprosil za zaupnico. Vendar pa stranke PSRM, PCRM, Alternativa in Demokracija Acasă niso podprle njegove vlade. Kljub temu je vlada prejela podporo 55 poslancev od skupno 88 prisotnih.

Podpredsednica Stranke svobode in pravde (SSP) Marinika Tepić je ocenila, da bi bilo pomembno, da Evropski parlament pošlje neodvisno ad hoc misijo v Srbijo. Misija naj bi preiskala vse dogodke v Srbiji od padca nadstrešnice rekonstruirane Železniške postaje v Novem Sadu. Tepić je obstoječi režim označila za tiranijo, ki želi za vsako ceno ohraniti oblast.

V moldavskem parlamentu bo ustanovljena nova Komisija za evropsko integracijo. Predsednik parlamenta Igor Grosu je izjavil, da je Marcel Spatari, nekdanji minister za delo in socialno zaščito, primeren kandidat za vodenje te komisije. Ustanovitev komisije je bila napovedana v petek, 24. oktobra, v televizijski oddaji.

Maia Sandu je po posvetovanjih s frakcijami uradno imenovala Alexandra Munteanuja za kandidata za funkcijo predsednika vlade Republike Moldavije. Munteanuja je enotno podprla stranka PAS na sestanku Nacionalnega političnega sveta.

Zinaida Greceanîi bo vodila prvo sejo novega parlamenta Moldavije, ki bo potekala 22. oktobra ob 10:00. To se je zgodilo, ker je Vladimir Voronin, najstarejši poslanec, zavrnil vodenje seje. Greceanîi bo sejo vodila kot nadomestna najstarejša poslanka.

Predsednik Stranke svobode in pravice (SSP) Dragan Đilas je napovedal, da bo njegova stranka glasovala proti zakonu o volilnem imeniku, ki so ga predlagali predstavniki oblasti, in proti izbiri članov Sveta Regulatornega telesa za elektronske medije (REM). Đilas je kritičen do načina izbire članov REM.

Evropski socialdemokrati (PES) so na kongresu v Amsterdamu sprejeli Stranko svobode in pravice (SSP) iz Srbije in kosovski gibanje Samoopredeljenje (Vetevendosje) v pridruženo članstvo. Prav tako so izrazili podporo študentom v Srbiji.

Premier kandidat Moldavije, Alexandru Munteanu, se je znašel v središču pozornosti zaradi povezav s petimi podjetji, ki imajo sedež v davčni oazi na Britanskih Deviških otokih. Njegove posle je upravljal ciprski odvetnik, ki je bil mednarodno sankcioniran po ruski invaziji na Ukrajino zaradi upravljanja poslov ruskega oligarha Alisherja Usmanova. Munteanu je dejal, da je pripravljen odgovoriti za vsako naložbo, odprto podjetje in sprejeto odločitev.

Stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je predlagala poslovneža Alexandra Munteanuja za novega premierja Republike Moldavije. Munteanu, ki je bil v preteklosti predsednik Francoske alianse v Moldaviji in sodelavec Svetovne banke ter eden od ustanoviteljev AmCham Moldova, je izrazil pripravljenost prevzeti funkcijo, ko bo država to potrebovala. Predlog sledi napovedi Dorina Receana, da ne bo več opravljal funkcije premierja.

Minister za notranje zadeve Ivica Dačić je izjavil, da so informacije o poškodovanju študentke s strani policistov neresnične in zahteval podrobno poročilo od policije.

Stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je napovedala, da bo za novega premierja Moldavije predlagala Alexandra Munteanuja, 61-letnega poslovneža, ki prihaja iz zasebnega sektorja. Munteanu je deloval kot predsednik Francoske alianse v Moldaviji in ima mednarodne izkušnje, tudi iz Ukrajine. Predlog bo uradno podan predsednici države, Maii Sandu, po potrditvi poslanskih mandatov.

Članki obravnavajo vpliv Rusije na evropske volitve, posebej v Moldaviji. Medtem ko project-syndicate.org poudarja, da osredotočenost na Kremelj zakriva resnično priljubljenost desničarskega populizma, vsquare.org izpostavlja intenzivno rusko propagandno kampanjo v Moldaviji pred volitvami. Kljub temu je proevropska stranka zmagala, kar nakazuje odpornost proti ruskemu vplivu.

Po zmagi proevropske stranke PAS v Moldaviji je Aleksander Dugin, znan kot "Putinov ideolog", zagrozil državi z vojno. Dugin ocenjuje, da so pro-ruske sile v Moldaviji, vključno z blokom "Victoria" Ilana Šora in PSRM Igorja Dodona, šibke in so izgubile boj proti proevropski formaciji. Dugin poziva k radikalnim pro-ruskim spremembam in grozi z nadaljnjimi konflikti.

Robert Šebek, predsednik poslanske skupine Stranke svobode in pravice (SSP) v skupščini AP Vojvodine, je ostro kritiziral svečano otvoritev odsekov hitre proge Beograd–Subotica. Po njegovih besedah je otvoritev uspela šele v petem poskusu in jo označil za "politični performans", ki ne bo služil državljanom. Poudaril je tudi, da so postaje na progi nevarne. Med predsednikovim govorom naj bi policija aretirala tudi 70-letnega Subotičana, s čimer naj bi mu kršili pravico do mirnega zbiranja.

V Beogradu so ob prisotnosti predsednika Vučića nepričakovano odprli tretjo odsekov hitre železniške proge Beograd-Subotica. Prva vožnja vlaka je potekala od Beograda do Subotice, Vučić pa je napovedal, da bo proga za komercialno uporabo odprta v sredo, povratna vozovnica do Beograda pa bo stala 2.000 dinarjev.