Po podatkih znanstvenikov je bilo zadnjih enajst let najtoplejših v zgodovini meritev. Ta ugotovitev je bila objavljena v več virih, kar poudarja resnost podnebnih sprememb.

Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.

Aktivisti Greenpeacea so ob deseti obletnici Pariškega sporazuma o podnebju z biološko razgradljivo barvo poškropili Elizejske poljane v Parizu. S tem dejanjem so želeli opozoriti na nezadostne podnebne ambicije. Aktivisti so razgrnili tudi transparente in izrazili kritike glede napredka pri doseganju ciljev sporazuma.

Selma Huart iz Oxfam France ocenjuje napredek, ki ga je omogočil Pariški sporazum o podnebju, podpisan 12. decembra 2015. Poudarja dosežke na področju zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv in prilagajanja na podnebne spremembe.

Deset let po podpisu Pariškega sporazuma, ki ga je podpisalo 196 držav, se podnebne spremembe nadaljujejo z zaskrbljujočo hitrostjo, še posebej v Evropi. Kljub sprejetim ukrepom se trend globalnega segrevanja ni obrnil, kar pomeni, da bodo vročinski valovi do leta 2050 dvakrat pogostejši kot danes.

Evropska klimatska služba Copernicus je sporočila, da bo leto 2025 verjetno skupaj z letom 2023 na drugem mestu najtoplejših let, za rekordnim letom 2024.

Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Avstralska konservativna opozicija je napovedala, da bo, če bo zmagala na volitvah, opustila zavezo o doseganju neto ničelnih izpustov do leta 2050. Center-desna Liberalna stranka se je v zadnjih tednih obotavljala glede te podnebne obljube, ki jo je uvedel nekdanji voditelj stranke Scott Morrison, ko je bil premier.

Liberalni energetski načrt, predstavljen na tiskovni konferenci Sussan Ley, presega cilje pariškega sporazuma, vendar ne vključuje nujno cilja neto ničelnih emisij. Načrt zajema širše področje energetske politike.

Napoveduje se, da bodo emisije ogljika zaradi izgorevanja fosilnih goriv leta 2025 dosegle novo rekordno raven. Kljub temu obstaja upanje zaradi hitre rasti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem v državah, kot je Kitajska, ki se približujejo vrhu izpustov toplogrednih plinov.

V Avstraliji je prišlo do razkola znotraj Liberalne stranke glede zaveze države k ničelni neto emisiji. Na internem sestanku naj bi 28 članov stranke nasprotovalo ohranitvi cilja, medtem ko ga je podpiralo le 17. Razprava odraža širše politične napetosti glede podnebnih ciljev v državi.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 ostro kritiziral Donalda Trumpa, ga označil za 'tirana' in pozval svet, naj se ne pusti ustrahovati. Izrazil je prepričanje, da bi demokratski predsednik ZDA brez oklevanja ponovno vključil državo v Pariški podnebni sporazum. Poudaril je, da se Kalifornija kljub Trumpovemu izstopu iz sporazuma še naprej bori za varstvo podnebja.

Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.

Svetovni voditelji so se zbrali v Belem, Braziliji, pred podnebno konferenco COP30, da bi poskušali rešiti podnebne spremembe. Lula je obsodil "ekstremistične sile", ki spodbujajo uničevanje okolja. Pričakuje se udeležba Emmanuela Macrona in brazilskega predsednika Lule.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na vrhu voditeljev pred podnebno konferenco ZN (COP30) v Belemu izjavil, da je neuspeh sveta pri omejitvi segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, kot je določeno v Pariškem sporazumu, moralni neuspeh in smrtonosna malomarnost.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

Ob 10. obletnici Pariškega sporazuma klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj poudarja, da sporazum ni bil zgolj podnebni dogovor, temveč tudi obnovitev zaupanja v multilateralizem. Čeprav trenutne zaveze še ne zadostujejo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, so pripomogle k zmanjšanju segrevanja planeta.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

V Belemu v Braziliji se je začel vrh voditeljev v okviru 30. podnebne konference Združenih narodov (COP30). Osrednja tema konference so razprave o krepitvi zavez držav glede zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Slovenijo na dogodku zastopa zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo podala tudi nacionalno izjavo.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Poročilo Programa Združenih narodov za okolje opozarja, da nezadostna podnebna prizadevanja držav vodijo v nevarno stopnjevanje podnebnih tveganj. Kljub podnebnim načrtom, članice ZN ne bodo uspele omejiti globalnega segrevanja na 1,5 °C, kot je določeno v Pariškem sporazumu. Po trenutnih napovedih se bo planet do konca stoletja ogrel za 2,3 do 2,5 °C, kar bo imelo hude posledice.

Evropska unija si prizadeva oblikovati nove podnebne cilje pred podnebnimi pogovori ZN v Braziliji, ki se začnejo naslednji teden. Ministri iz 27 držav članic so se sestali na to temo v Bruslju.

Predsednica Jennifer Simons bo Surinam zastopala na podnebni konferenci Združenih narodov COP30 v Bélemu v Braziliji. Sodelovala bo na podnebnem vrhu v Bélemu, ki bo potekal 6. in 7. novembra, kot priprava na COP30, ki bo od 10. do 21. novembra. Na vrhu se bodo zbrali svetovni voditelji, da bi razpravljali o podnebnih spremembah, trajnostnem razvoju in napredku Pariškega sporazuma.

Združene države Amerike ne bodo poslale visokih predstavnikov na podnebno konferenco COP30, ki bo novembra potekala v Belému v Braziliji. Odločitev Bele hiše je bila javno objavljena, vendar razlogi za to potezo niso bili pojasnjeni.

Bill Gates je javno nasprotoval 'apokaliptičnemu' pogledu na podnebne spremembe in poudaril, da podnebne spremembe najbolj prizadenejo revne države. Pozval je k osredotočanju na boj proti revščini in boleznim, namesto na doseganje ciljev zmanjšanja emisij ogljika.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je opozoril, da je človeštvo zgrešilo cilj Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Guterres ocenjuje, da so uničujoče posledice zdaj neizbežne in da se mora svet preusmeriti na novo podnebno pot.

Več nevladnih organizacij opozarja na 28 obsežnih projektov za pridobivanje nafte, plina in premoga, ki so se začeli izvajati od leta 2021. Po mnenju organizacij ti projekti predstavljajo veliko grožnjo za podnebje in potencialno uničujejo prizadevanja za dosego ciljev Pariškega sporazuma. Opozorilo prihaja manj kot mesec dni pred začetkom konference COP30 v Braziliji.

Študija v reviji "Nature Climate Change" kaže, da bi drastično zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom prihodnjim generacijam prihranilo precejšen dvig morske gladine. Če bi takoj začeli z zmanjševanjem izpustov, bi bil dvig morske gladine do leta 2300 za 0,6 metra manjši, kot če bi se izpusti nadaljevali.

Svet se približuje točki, ko bo do konca stoletja imel skoraj dva meseca več nevarno vročih dni na leto. Revnejše države bodo najbolj prizadete, medtem ko bodo največje onesnaževalke manj občutile posledice. Študija poudarja, da se bo deset majhnih, od oceanov odvisnih držav, soočilo z največjim porastom nevarnih dni vročine. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bi lahko ublažilo to grožnjo.

Povečana podpora azijskih držav za zajem in shranjevanje ogljika (CCS) za zmanjšanje emisij fosilnih goriv bi lahko do leta 2050 povzročila skoraj 25 milijard ton dodatnih toplogrednih plinov, kar bi ogrozilo Pariški sporazum in izpostavilo njihova gospodarstva tveganjem. Po poročilu, so emisije iz mnogih azijskih gospodarstev, ki jih vodijo Indija in druge države v razvoju v Južni in Jugovzhodni Aziji, brez neposrednih znakov, da bi se ustavile in hitro zmanjševale, vendar morajo hitro doseči to prelomno točko.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v video nagovoru Združenim narodom napovedal nove cilje Kitajske v boju proti podnebnim spremembam, vključno z močnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2035. Napoved je naletela na mešane odzive, saj so nekateri strokovnjaki izrazili dvom o izvedljivosti in iskrenosti zadanih ciljev. V govoru je bilo zaznati tudi kritike na račun Združenih držav Amerike.

Kitajska se je na podnebni konferenci ZN zavezala, da bo v naslednjih desetih letih zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 7 do 10 odstotkov. Predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo Kitajska zmanjšala emisije v celotnem gospodarstvu in povečala uporabo obnovljivih virov energije.

Po poročilih, objavljenih v različnih državah, svetovna proizvodnja fosilnih goriv še naprej narašča, kljub temu da je izgorevanje fosilnih goriv glavni vzrok podnebnih sprememb. Globalna proizvodnja naj bi bila do leta 2030 za 120 % višja od ravni, ki bi zagotavljala omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, kot določa Pariški sporazum. Analiza zajema napovedi 20 držav, ki so odgovorne za 80 % svetovne proizvodnje fosilnih goriv.

Nova študija ugotavlja, da svetovne načrtovane količine izkoriščanja premoga, nafte in plina presegajo cilje Pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Kljub podnebnim obveznostim številne države načrtujejo povečanje uporabe fosilnih goriv, kar ogroža doseganje podnebnih ciljev.

Etiopija je uradno odprla Veliki etiopski renesančni jez, največji hidroelektrarni projekt v Afriki, ki naj bi zagotovil elektriko milijonom Etiopijcev. Premier Abiy Ahmed je poudaril, da je jez velik dosežek za vse temnopolte ljudi. Odprtje je sprožilo proteste Egipta.

V Adis Abebi se je odprl Afriški vrh o podnebju, kjer so afriški voditelji razpravljali o naraščajočih regionalnih napetostih in okoljskih izzivih. Etiopski premier Abiy Ahmed je pozval k oblikovanju Afriškega sporazuma o podnebnih inovacijah za spodbujanje domačih rešitev. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je poudarila, da so migracije ključne za odpornost v Afriki v soočanju s podnebnimi spremembami. Afriška skupina pogajalcev (AGN) in Pan African Climate Justice Alliance (PACJA) sta pozvala k preoblikovanju globalnih podnebnih ukrepov.

Združeni narodi so pozvali države, ki zamujajo z oddajo svojih podnebnih načrtov, da to storijo čim prej. Med desetinami držav, ki še niso razkrile novih zavez, so tudi veliki onesnaževalci. Skoraj 200 držav, ki so podpisnice Pariškega sporazuma, bi morale posodobljene politike predložiti februarja.

Azerbajdžanski parlament je izrazil podporo Korziki zaradi nove resolucije v francoski narodni skupščini, ki naj bi jo vložili pro-armenski in protiazerbajdžanski elementi. Medtem ko se je predsednik Alžirije udeležil uradnega obiska v Italiji, kar je sprožilo razprave v francoskem tisku in velja za novo kritično fazo v zunanji politiki, je Svetovna fundacija za varstvo narave (WWF) pred konferenco COP30 opozorila na izzive Pariškega sporazuma zaradi hladnega odnosa svetovnih voditeljev.

Obdobje Donalda Trumpa na položaju predsednika Združenih držav Amerike je prineslo pomembne premike v zunanji politiki, s poudarkom na strategiji 'America First'. Trumpova administracija je opustila tradicionalne zavezniške odnose ter se osredotočila na dvostranske sporazume, kar je vplivalo na odnose z Evropo, Bližnjim vzhodom in drugimi regijami. Ključni vidiki njegove politike so vključevali umik ZDA iz mednarodnih sporazumov, kot je Pariški sporazum o podnebnih spremembah in sporazum o iranskem jedrskem programu, ter uvedbo novih trgovinskih politik, vključno z uvedbo carin. Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami je bilo pogosto kritizirano ali preoblikovano, kar je vodilo do globalnih napetosti. Vendar pa je Trumpova administracija dosegla tudi določene premike v mirovnih procesih, kot so sporazumi Abraham. Ključni cilj je bil ponovno premisliti globalno vlogo ZDA in izboljšati domače gospodarstvo.

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je v svetovalnem mnenju ponovno poudarilo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne ukrepajo za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami. Sodišče je potrdilo, da lahko države, ki so prizadete, zahtevajo povračilo škode od velikih onesnaževalcev, s čimer je zmanjšalo možnost nacionalne neaktivnosti glede podnebnih sprememb.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v prelomnem mnenju potrdilo, da države pravno zavezuje boj proti podnebnim spremembam in da neaktivnost glede podnebnih sprememb lahko predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodišče je poudarilo, da članstvo v Pariškem sporazumu ni pogoj za izpolnjevanje dolžnosti boja proti globalnemu segrevanju. Mnenje nakazuje, da bi države, ki povzročajo podnebno krizo, lahko bile naložene reparacije žrtvam. Države morajo sodelovati pri zmanjševanju emisij in naslavljanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb. ICJ je poudarilo, da so vse države zavezane k temu, da storijo "vse, kar je v njihovi moči", da bi se zoperstavile podnebnim spremembam, ki jih je opisalo kot "skrb vzbujajoče". Sodišče je ponovno izpostavilo, da imajo države "stroge obveznosti za zaščito podnebnega sistema" in da Pariški sporazum nalaga konkretne obveznosti zmanjšanja emisij, vendar se te obveznosti razširjajo tudi na širšo okoljsko zaščito.

Mednarodno sodišče je v svojem mnenju potrdilo, da bi izdajanje novih dovoljenj za pridobivanje nafte in plina ter subvencije za fosilna goriva lahko kršili mednarodno pravo. S tem je sodišče zagotovilo podlago za podnebne tožbe po vsem svetu in povečalo pritisk na države glede podnebne zakonodaje.