Maria Karistianu, predsednica združenja svojcev žrtev železniške nesreče v Tempih, je napovedala ustanovitev lastne politične stranke, s katero namerava sodelovati na prihodnjih parlamentarnih volitvah. V nastopu na televiziji ANT1 je poudarila, da z objavo uradnega programa in imen članov ne hiti, saj želi javnosti predstaviti celovit in dodelan politični načrt. Karistianujeva je postala vidna javna osebnost po tragediji, v kateri je izgubila hčerko, in se od takrat bori za pravno odgovornost vpletenih. Na njene napovedi se je kritično odzval tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis. Poudaril je, da se vlada ne more vsebinsko opredeljevati do stranke, ki še nima konkretnih stališč in osebja, hkrati pa je opozoril na pretekle izkušnje z novimi političnimi gibanji. Marinakis je ob tem izpostavil primer iz leta 2015, ko je po njegovih besedah eksperimentiranje z neizkušenimi političnimi silami državo stalo približno 120 milijard evrov. Napoved ustanovitve stranke je sprožila mešane odzive tudi znotraj skupnosti svojcev žrtev. Medtem ko Karistianujeva trdi, da je politična aktivacija nujna za dosego pravice in sistemskih sprememb, so nekateri starši žrtev izrazili nestrinjanje s politizacijo tragedije. Vladna stran po drugi strani vztraja pri ločevanju pietete do žrtev od dnevne politike, kar nakazuje na zaostritev retorike pred prihajajočim volilnim obdobjem.

Kmetje iz Tesalije in Zahodne Makedonije, ki so del Vsegrške komisije blokad, so se odločili, da se ne bodo udeležili srečanja s premierjem Kiriakosom Micotakisem v Atenah, saj menijo, da je dialog z njim le farsa. Kmetje iz Siatiste so napovedali zaprtje avtoceste Egnatia v torek. Kmetje so obtožili vlado, da ne izpolnjuje njihovih zahtev in jih poskuša manipulirati, zato so napovedali stopnjevanje protestov.

Kmetje, ki so del Vsegrške komisije blokad, so ponovno ocenjevali svojo stališče po tem, ko je vlada zavrnila dialog z dvema ločenima odboroma, in so se odločali o nadaljnjih korakih. Združene zveze Kmetijskih zadrug s Krete so odgovorile na vladne poskuse razdelitve kmetov pred srečanjem s premierjem. Poslanec KKE Janis Delis je kritiziral vladne metode proti kmetom.

Grški premier Kiriakos Micotakis se je v torek ob 13. uri v palači Maksimos sestal s predstavniki kmetov, da bi razpravljali o prihodnosti primarnega sektorja in reševanju kmetijske krize. Srečanje je veljalo za prelomen trenutek v večtedenskih protestih, saj so kmetje s cestnimi zapaporami po vsej državi zahtevali večjo finančno podporo in zmanjšanje stroškov pridelave. Kmetje iz severne Grčije, zbrani na območju Malgare, so pred srečanjem izbrali pet delegatov, ki so v imenu sedmih regij Osrednje Makedonije predstavili skupne zahteve. Njihov cilj je bil predvsem doseči maksimalno izrabo proračunskih sredstev za kmetijstvo, medtem ko je vlada vnaprej napovedala sveženj pomoči v vrednosti 3,3 milijarde evrov, a obenem postavila jasne omejitve glede dodatnih finančnih obremenitev države. Napetost pred pogajanji je bila visoka, saj so kmetijski sindikati poudarili, da sama prisotnost na pogovorih ne pomeni konca protestnih aktivnosti. Vlada je s pripravljenim načrtom za prenovo kmetijstva skušala najti pot do sporazuma, ki bi preprečil nadaljnje zaustavljanje prometa in gospodarsko škodo, ki jo povzročajo zapore na ključnih prometnih vozliščih.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v atenski četrti Moshato obeležil deseto obletnico prevzema vodenja vladajoče stranke Nova demokracija (ND). Ob tradicionalnem rezanju novoletnega kolača se je premier zahvalil članom za zaupanje in poudaril, da je stranka pod njegovim vodstvom postala osrednja politična sila v državi, ki združuje srednji razred in državljane, ki si želijo stabilnosti. Micotakis je izrazil prepričanje, da bo Nova demokracija zmagala tudi na naslednjih parlamentarnih volitvah, predvidenih za leto 2027. Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ob jubileju v avtorskem članku izpostavil, da je Micotakis v preteklem desetletju moderniziral stranko in jo preobrazil v gibanje, ki se ne pusti zavesti populizmu. Po njegovih besedah so reforme, ki jih je izvedla vlada pod Micotakisovim vodstvom, okrepile gospodarski položaj gospodinjstev in povečale diplomatski ugled Grčije na mednarodnem prizorišču. Marinakis je dodal, da je Nova demokracija pod Micotakisom rasla vzporedno z razvojem države. Kljub prazničnemu vzdušju pa je opozicija izrazila ostre kritike na račun desetletne vladavine. Tiskovni predstavnik stranke PASOK-KINAL Kostas Tsoukalas je dejal, da večina državljanov ne zmore več prenašati politike Kiriakosa Micotakisa in si želi zamenjave oblasti. Kritiki vladi očitajo predvsem visoke življenjske stroške in neustrezno spopadanje s socialnimi stiskami prebivalstva, kar meče senco na vladne proslave ob obletnici.

Grška komunistična partija (KKE) je ostro kritizirala sporazum EU-Mercosur in ga označila za "sovražno dejanje" proti grškim kmetom, živinorejcem, čebelarjem in ribičem. KKE je za sprejetje sporazuma okrivila grško vlado.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Poslanec KKE Janis Delis je poudaril, da so kmetje z mobilizacijo premagali vladne izsiljevanja in obrekovanja. Minister za kmetijski razvoj Kostas Tsiaras je napovedal nadaljnje znižanje cene električne energije in izrazil razočaranje nad zaostrovanjem protestov s strani kmetov, hkrati pa zatrdil, da vlada odgovarja na zahteve kmetov. Vzporedno s tem vladni predstavnik Pavlos Marinakis nadaljuje z grožnjami protestnikom, medtem ko Kostas Tzelas obsoja izsiljevanja vlade in poziva k rešitvam.

Grška politična prizorišče pretresa oster besedni spopad med vladajočo Novo demokracijo in opozicijskimi strankami glede stališča do razmer v Venezueli in režima Nicolása Madura. Grška vlada pod vodstvom premierja Kiriakosa Micotakisa trdi, da je od začetka krize zavzela odgovorno držo in je v nenehnem stiku z evropskimi partnerji ter Združenimi narodi. Vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis je ostro kritiziral nekdanjega premierja Aleksisa Ciprasa in stranko Syriza, češ da so potrebovali skoraj 24 ur za izraz podpore »svojemu najljubšemu diktatorju« Maduru po njegovi aretaciji. Marinakis je opozoril na pretekle tesne vezi med Syrizo in venezuelskim režimom, vključno s spornimi obiski ministrov v Caracasu. Na drugi strani je stranka PASOK-KINAL vlado obtožila, da pri svojih izjavah zanemarja spoštovanje mednarodnega prava. Predstavniki PASOK so poudarili, da so režim v Venezueli označili za »neveilen avtokratski režim« in da evropski socialisti nikoli niso priznali izidov julijskih volitev. Opozicija premierju očita, da s svojo retoriko škoduje nacionalnim interesom. Hkrati so se pojavile kritike na račun drugih opozicijskih voditeljev, kot sta Kiriakos Velopulos in Zoe Konstantopulu, zaradi njunega domnevnega molka ali podpore stališčem ZDA, kar nekateri deli javnosti vidijo kot popuščanje zunanjim pritiskom.

Tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis je ostro obsodil stališča opozicijskih strank SYRIZA in PASOK glede nedavne aretacije venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani Združenih držav Amerike. Marinakis je v uradni izjavi opoziciji očital ideološko zaslepljenost in plitkost, ki po njegovih besedah prevladujeta nad odgovornostjo, ki jo zahtevajo trenutne mednarodne okoliščine. Kritika je sledila po tem, ko je premier Kiriakos Micotakis podal izjave o razvoju dogodkov v Venezueli, na kar sta se odzvali obe največji opozicijski stranki. Vladni predstavnik je izpostavil, da je bil odziv stranke SYRIZA pričakovan zaradi njenih dolgotrajnih vezi z Madurovim režimom, medtem ko je stališče stranke PASOK označil za posebej problematično. Marinakis je poudaril, da PASOK v svoji izjavi ni niti z besedo omenil diktatorske narave Madurovega režima, kar je sicer izpostavila večina evropskih voditeljev in visokih uradnikov. Po mnenju grške vlade takšna drža opozicije kaže na pomanjkanje državniške drže pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in neusklajenost s širšim evropskim konsenzom o vprašanju Venezuele.

Grška vlada je zaključila prvo fazo čiščenja študentskih seznamov, v kateri je bilo izbrisanih 308.605 neaktivnih študentov. Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ob tem napovedal novo fazo razvoja grških javnih univerz s povečanjem financiranja za 30%. Minister Akis Skertsos je dejal, da se je s tem končala grška posebnost 'večnega študenta'.

Grški vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis in minister za okolje ter energijo Stavros Papastavrou sta predstavila izčrpen pregled vladnih dosežkov v letu 2025, ki so ga zaznamovale korenite reforme in krepitev strateškega položaja države. Marinakis je v svoji analizi izpostavil zmanjšanje davčnih obremenitev, boj proti davčnim utajam ter pospešitev sodnih postopkov. Poseben poudarek je bil namenjen zunanji politiki, kjer je Grčija z zgodovinskimi sporazumi z ZDA na področju energetike in sodelovanjem s podjetjem Chevron pri raziskavah ogljikovodikov utrdila svojo vlogo ključnega energetskega vozlišča v Sredozemlju. Minister Papastavrou je podrobneje razčlenil 11 ključnih ukrepov Ministrstva za okolje in energijo, ki vključujejo vzpostavitev vertikalnega plinskega koridorja, ustanovitev novih nacionalnih morskih parkov v Egejskem morju ter projekte za zaščito gorskih območij in boj proti pomanjkanju vode. Kljub vladnemu optimizmu pa se kabinet premiera Kiriakosa Micotakisa spopada z lokalnim odporom. Komunistična partija Grčije (KKE) je v parlamentu sprožila vprašanje glede gradnje ogromnega fotonapetostnega parka v Makrirahiju, kjer se prebivalci in kmetje bojijo izgube kmetijskih površin in negativnih vplivov na lokalno gospodarstvo, kar je sprožilo tudi sodne postopke proti občini in investitorjem.

V Grčiji se kmetje pripravljajo na nove blokade cest po vsej državi, medtem ko nekateri predstavniki 14 blokad in štirih kmetijskih združenj pozivajo k dialogu z vlado. Medtem ko večina blokad nadaljuje s protesti in zaostruje svoje zahteve, omenjeni predstavniki menijo, da je nujno poiskati rešitve s pogovori. Protesti so se okrepili zaradi nezadovoljstva s skupno kmetijsko politiko (SKP) in razmerami na trgu.

Kmetje nadaljujejo s protesti, blokirajo ceste, med drugim tudi most v Chalkidi. Sindikati in taksisti izražajo podporo kmetom. Sokratis Famelos obtožuje premierja Mitsotakisa za situacijo in zatrjuje, da zavaja kmete. Vlada preko Pavlosa Marinakisa ponavlja, da si želi dialoga, vendar ne bo spreminjala postavljenih meja.

Minister za kmetijski razvoj Kostas Tsiaras je izrazil optimizem glede dialoga s kmeti, ki naj bi pokazali odgovornost. Kmetje so medtem nadaljevali z odpiranjem cestninskih postaj in se pripravljali na odločitve o nadaljnjih korakih. Kostas Tzellas je izrazil nezaupanje v vlado glede reševanja težav kmetov.

Grški vladni predstavnik Pavlos Marinakis je izrazil prepričanje, da bo vlada dosegla dogovor s kmeti glede cene električne energije v kmetijstvu, pri čemer je poudaril postopen pristop. Marinakis je dejal, da je vlada premierja Micotakisa izpolnila več zahtev kmetov kot katerakoli druga vlada doslej in da so potrebne pojasnitve, ki pa zahtevajo dialog.

Novinar Nikos Giannopoulos je izjavil, da je prejel dva močna udarca v zatilje in padel na tla. Grško združenje novinarjev (ΕΣΗΕΑ) je obsodilo napad in poudarilo, da je bil Giannopoulos udarjen v glavo. Nikos Papas naj bi zapustil Strasbourg, da bi se izognil aretaciji. Zoper Papasa sta sicer že vloženi dve zahtevi za odvzem imunitete.

Nikos Papas, evropski poslanec stranke SIRIZA, je v Strasbourgu fizično napadel novinarja Nikosa Janopulosa. Predsednik stranke SIRIZA, Sokratis Famelos, je predlagal njegovo izključitev iz stranke. Vlada je SIRIZO obtožila, da je pred tem ignorirala Papasovo neprimerno vedenje. Objavljeni so bili tudi primeri Papasovega preteklega neprimernega vedenja, vključno z grožnjami in žalitvami.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je s parlamentarnega odra ponovno povabil kmete k dialogu in ponudil rešitve za njihove zahteve, vključno z reformo agencije OPEKEPE. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je poudaril napredek, ki ga je Grčija dosegla pod vlado Mitsotakisa v zadnjih 6,5 letih, in zavrnil idejo, da bi vladi šlo vse po načrtih.

Grški vladni predstavnik Pavlos Marinakis je poudaril, da dialog z grškimi kmeti ni bil nikoli prekinjen, vendar obstajajo zahteve, ki jih zaradi omejitev Evropske unije ni mogoče izpolniti. Marinakis je tudi dejal, da bo Kostas Tsiaras podal izjave o okviru za zahteve kmetov.

Grški minister za kmetijski razvoj in prehrano Kostas Tsiaras je poudaril nujnost dialoga s kmeti in napovedal vrsto ukrepov za podporo kmetijstvu, vključno z ukrepi za izboljšanje likvidnosti pridelovalcev, zagotavljanjem nižjih cen električne energije in posebnimi odškodninami. Tsiaras je tudi izpostavil, da je prenos organizacije OPEKEPE (Plačilna agencija za kmetijske subvencije) na neodvisni davčni organ (AADE) ključnega pomena za transparentnost in učinkovit nadzor.

Kmetje, udeleženi na vsepogalski konferenci v Nikaii v Larisi, so vladi in premierju Kyriakosu Mitsotakisu poslali seznam uradnih zahtev glede elektrike, cen, pokojnin in agencije OPEKEPE. Kostas Chatzis, član koordinacijskega odbora blokade v Nikaii v Larisi, je izjavil, da bodo kmetje sedli za mizo, ko bodo videli dobro voljo in iskren dialog, ter kritiziral vlado, ker najde "drevesa denarja" za davčno oproščeno nafto za ladjarje.

Kmetje so na vsepeloponeški konferenci zavrnili povabilo premierja Kyriakosa Mitsotakisa na srečanje in se odločili za zaostritev protestov. Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je dialog označil za pretvezo in pozval k dialogu brez blokad cest. Opozicija je kritizirala premierjevo ponudbo dialoga s kmeti kot 'proforma'. Nikos Karatanasopulos, predstavnik KKE, je poudaril, da kmetje želijo konkretne zaveze, ne pa besed sožalja.

Poslanec KKE, Giannis Delis, je izjavil, da obstaja rešitev za težave kmetov in živinorejcev, ki je preprosta: vlada naj izpolni njihove upravičene zahteve. Medtem je Pavlos Marinakis poudaril, da vlada ni tukaj zato, da bi bila všečna, ampak koristna. Γ. Λαμπρούλης je opozoril, da vlada obdavčuje kmete in ljudi, medtem ko so ladjarji "neobdavčeni".

Grški premier Mitsotakis je izrazil ponos ob izvolitvi finančnega ministra Kyriakosa Pierrakakisa za predsednika Eurogroup. Pierrakakis je poudaril, da so stare delitve v Evropi izginile. Izvolitev grškega finančnega ministra bi bila pred desetimi leti, ko je bila država v globoki krizi, nepredstavljiva.

Nikos Androulakis, vodja stranke PASOK, je med obiskom protestnih blokad kmetov v Kardici izrazil podporo njihovim zahtevam. Poudaril je, da je njihov boj vprašanje časti in dostojanstva ter pozval k enotnosti in političnim spremembam, s čimer je obsodil korupcijo in nesposobnost vlade Nove demokracije. Obenem je pozval kmete, naj ne dovolijo, da bi nasilje posameznikov omadeževalo njihov pravični boj, ki ga podpira celotno grško ljudstvo.

Grški kmetje so razširili svoje proteste po vsej državi. Poskušali so blokirati letališča v Hanji in Heraklionu, kar je povzročilo izgrede. Izvedli so večurne blokade na mejnih prehodih Promahonas, Evzoni in Niki, prekinili promet na Ionski cesti in odrezali mesto Lamia. V Argostoliju so organizirali motorizirano zborovanje in protestirali pred regionalno upravo. V Kardici so demonstrirali pred pisarno ministra za kmetijski razvoj, v Patrasu pa so s traktorji vstopili v mesto in zaprli križišče Glavkos.

Pavlos Marinakis je ocenil, da predstavitev knjige Aleksisa Ciprasa z naslovom "Itaka" spominja na neuspešno srečanje starih tovarišev. Panagiotis Lafazanis je Ciprasa kritiziral, češ da je bolj kot kdorkoli osramotil levico, Evklid Tsakalotos pa se predstavitve ni udeležil. Lafazanis meni, da Ciprasov politični poskus ne bo uspel, saj po njegovem mnenju noben premier, ki je izvajal memorandum, ni imel sreče v politiki.

KKE je pozval grško vlado, naj izpolni zahteve kmetov in preneha z zavajanjem. Kosta Tsiaras je napovedal, da bo kmetom ta teden izplačanih skoraj 500 milijonov evrov. PAME je kritiziral sodelovanje vlade, delodajalcev in GSEE, pri čemer opozarjajo delavce, naj bodo pozorni in organizirajo svoj boj.

Stranka PASOK je odgovorila na kritike vladnega predstavnika Pavlosa Marinakisa in vztraja, da obstajajo neizpodbitni dokazi o "kumovskih" povezavah med družino premierja Micotakisa in družino Ksilurisa, znanega kot "Frape". PASOK je pozval, naj se Ksilurisa privede pred preiskovalno komisijo.

Grško obrambno ministrstvo je objavilo načrt zakona, ki uvaja spremembe v vojaškem roku, vključuje prostovoljno služenje vojaškega roka za ženske in vzpostavlja aktivno rezervo. Zakon ureja tudi napredovanje častnikov in vojakov, plačne ureditve ter preoblikovanje akademskega izobraževanja v obrambnih silah. Minister za obrambo je poudaril, da je v ospredju tega reformnega procesa osebje, ki ga vidi kot ključno za moč oboroženih sil.

Nova demokracija je obtožila opozicijo, da se je s šovom umaknila iz preiskovalne komisije OPEKEPE, medtem ko jo je Nikos Androulakis obtožil, da ustvarja toksično ozračje in prikriva afero OPEKEPE, ker naj bi "režirala pobeg 'Frapeja'". Pavlos Marinakis je Androulakisa obtožil laganja in napada na Lazaridisa, medtem ko je Androulakis Novo demokracijo označil za nevarne avanturiste.

Predsednik Grčije, Kostas Tassoulas, je izrazil zaskrbljenost glede možnega političnega zastoja po volitvah. Po poročanju virov naj bi opozoril na pomanjkanje soglasja v političnem sistemu. PASOK-KINAL je odgovoril na izjave vladnega predstavnika Pavlosa Marinakisa glede morebitnih sodelovanj med opozicijo. Marinakis pa je komentiral tudi izjave poslanke PASOK, Ranie Thraskie, o Aleksisu Ciprasu.

Grški premier Kyriakos Mitzotakis je okrepil svoje aktivnosti doma in v tujini, medtem ko je Panos Kammenos ostro kritiziral Antonisa Samarasa. Nico Karahalios je razkril, da je bila načrtovana skupna pojavitev Marie Karistianou na političnem prizorišču, kar nakazuje na morebitno ustanovitev nove stranke.

V Grčiji je prišlo do ostre izmenjave mnenj med predstavnikom tiskovnega oddelka stranke PASOK, Kostasom Tsukalasom, in vladnim predstavnikom Pavlosom Marinakisem, glede odsotnosti premierja s parlamentarne razprave o davčnih ukrepih. Predsednik stranke PASOK, Nikos Androulakis, je kritiziral vlado, da je izgubila stik z realnostjo in poudaril potrebo po političnih spremembah. Nekdanji premier Antonis Samaras pa je komentiral afero Tempi in pri tem izpostavil napake vlade pri obravnavanju svojcev žrtev.

Pavlos Marinakis je kritiziral potezo župana Patrasa, Kostasa Peletidisa, ki je odstranil tablo s šole, obnovljene v okviru programa "Marietta Giannakou". Marinakis je dejanje označil za nerazumno in se vprašal, ali je župan pri zdravi pameti.

Generalni direktor grškega poštnega operaterja ΕΛΤΑ, Grigorios Sklikasa, se sooča s pritiski za odstop, potem ko je podjetje nepričakovano zaprlo 204 poslovalnice. Po poročanju grških medijev naj bi odstop Sklikasa zahteval celo kabinet grškega premierja, da bi umirili nezadovoljstvo poslancev. Sklikasa je kasneje odstopil, kar je povzročilo precejšen odziv v javnosti.

Grška vlada je predlagala sporno spremembo zakona o spomeniku Neznanemu vojaku, ki uvaja strožje kazni za njegovo oskrunitev, kar je sprožilo kritike opozicije, predvsem s strani komunistične partije (KKE), ki meni, da gre za poskus zaostritve državne represije in omejevanje pravice do zbiranja. Premier Mitsotakis naj bi v parlamentu pozval druge voditelje političnih strank, da se jasno opredelijo glede zaščite spomenika. Hkrati so se pojavile kritike političnega sistema na splošno, zlasti v povezavi s tragedijo v Tempih, kjer je Maria Karystianou izrazila nezadovoljstvo s trenutnim stanjem v grški politiki.

V različnih delih sveta so potekali protesti, ki so ponekod prerasli v nasilje in aretacije. V Broadviewu v ZDA je prišlo do aretacij protestnikov pred poslopjem ICE. V Tuniziji so protesti proti onesnaževanju povzročili spopade s policijo, ki je uporabila solzivec. V Veliki Britaniji se nadaljuje spor glede širitve tovarne Harrogate Spring Water, medtem ko je bil četrti moški obsojen zaradi nasilja na protestih proti begunskemu hotelu v Eppingu. V Grčiji vlada načrtuje prepoved protestov in transparentov pri Grobnici neznanega vojaka. V Nemčiji so Združeni narodi kritizirali policijsko ravnanje s pro-palestinskimi protesti. V Pakistanu je vlada predlagala prepoved stranke Tehreek-i-Labbaik Pakistan (TLP). V Indiji je bila odrejena preiskava nasilja v Lehu. V ZDA je bila odpustena medicinska sestra, ker je policistom dejala, da jim ne bi nudila pomoči.

V okrožju Baksa v Assamu se je stanje normaliziralo po nasilnih protestih zaradi premestitve osumljencev v primeru smrti pevca Zubeena Garga v okrožni zapor Baksa. Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo sodno preiskavo nasilja v Leh septembra. V različnih območjih Kathmanduja so prepovedali zborovanja in demonstracije z več kot petimi udeleženci zaradi možnosti vandalizma. V Chicagu je prišlo do nevarnih situacij, vključno s fotografiranjem zveznih imigracijskih agentov, ki so usmerjali orožje za nadzor množic na protestnika.

V Grčiji so se zaostrili politični spori, pri čemer je poslanec ND Dimitris Kairidis kritiziral predsednika stranke Grška rešitev Kiriakosa Velopulosa zaradi njegovega dojemanja patriotizma, medtem ko ga je Nikos Konstantopulos obtožil amoralnosti. Predsednik parlamenta Nikitas Kaklamanis je obsodil Velopulosov verbalni napad na Kairidisa. Medtem je v KKE Teodoros Kotsantis poudaril, da stranka krepi vezi z delavskim razredom, Diamanto Manolaku pa je kritizirala vladno politiko in vojaške izdatke EU. Nikos Sofianos je poudaril, da ljudje ne bi smeli plačevati za vojne, Manolis Sintihakis pa je opozoril na načrte EU za ponovno oborožitev proti Rusiji. Pavlos Marinakis je komentiral knjigo Aleksisa Ciprasa in jo primerjal z Odisejevo Itako. Nigel Farage je Vladimirja Putina označil za 'zelo slabega človeka' in pozval k sestreljevanju ruskih letal v Natovem zračnem prostoru.

V Peruju je prišlo do nasilnih protestov manj kot teden dni po oblikovanju nove vlade, pri čemer je bilo v Limi ranjenih najmanj 75 ljudi, večinoma policistov. Medtem se grška vlada trudi umiriti nezadovoljstvo kmetov z izplačilom subvencij, da bi zmanjšala napetosti v podeželju. Vlada poskuša pospešiti plačila preko organizacije OPEKEPE.

V Grčiji je Pavlos Marinakis kritiziral domnevno vmešavanje v pravosodje pod vlado Alexisa Ciprasa, medtem ko je Stavros Papastavrou poudaril, da o suverenih pravicah Grčije ni pogajanj s Turčijo glede projekta Chevron. Lia Κanelli iz KKE je izpostavila primer delavca Hellenic Train, ki je bil kaznovan zaradi zavračanja kršenja varnostnih predpisov, Nikos Tsaklidis pa je poudaril, da podjetje deluje s podporo države in EU.

V Grčiji sindikat PAME poziva k vsesplošni stavki 1. oktobra, s ciljem zavrniti predlog zakona o 13-urnem delavniku in zahtevati 7-urni delavnik, 5-dnevni delovni teden in 35-urni delovni teden z višjimi plačami. Na Cipru minister za delo Yannis Panayiotou obravnava vprašanje samodejnega prilagajanja plač (ATA) s poudarkom na nizkih in srednjih dohodkih. V Grčiji je Pavlos Marinakis odgovarjal na vprašanja glede ukrepov, napovedanih na mednarodnem sejmu v Solunu, vključno z razlogi za neizplačilo 13. plače.

Grški vladni predstavnik Pavlos Marinakis je napovedal cilj doseči 950 evrov minimalne plače in 1.500 evrov povprečne plače do leta 2027. Hkrati je poudaril rekordno število novih delovnih mest v zadnjih 25 letih. V Grčiji so delavci podjetja za digitalizacijo "Anybill" stavkali zaradi boljših delovnih pogojev in višjih plač, medtem ko so delavci v Intracom-Telecom stavkali zaradi zamude pri izplačilu julijskih plač. Na Cipru pa se nadaljuje stavka zaposlenih v podjetju Larnaca Public Transport zaradi nespoštovanja dogovora o 38-urnem delovnem tednu.

V Grčiji je odbor za mednarodno popuščanje in mir v Solunu pozval k množičnemu protivojnemu shodu proti imperialističnim načrtom in vojnam. Turčija je podpisala Skupno deklaracijo Haaške skupine, vendar se ni zavezala omembam, ki bi bile v nasprotju z UNCLOS. Vzdušje po sporazumu med ZDA in EU o trgovini in carinah je bilo napeto, kar je povzročilo kritike znotraj evroatlantskih odnosov.

V Agios Nikolaosu na Kreti so potekali protesti proti izraelskim turistom, ki so prispeli s križarko Crown Iris. Protestniki so izražali podporo Palestini, policija pa je sprejela stroge varnostne ukrepe in izvedla aretacije. Stranka KKE je kritizirala pomanjkljivosti požarne zaščite v Drosopigiju in Kryoneriju. Medtem sta na Kefaloniji izven službe pristaniški uradnik in domačin rešila pet angleških turistov pred utopitvijo v Porosu.

Grški vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis je v intervjuju za časnik RealNews izjavil, da vlada stremi k popolni preiskavi zadeve Okpekep. Poudaril je, da problem nima politične barve in da se bo pričel postopek vračanja sredstev nezakonito dodeljenih subvencij. Vključitev Okpekepa v AADE naj bi zagotovila večjo transparentnost. Medtem pa drugi mediji poročajo o podnebnih spremembah v Sredozemlju, pri čemer se sklicujejo na satelitske posnetke Nase, in to interpretirajo kot potrditev vladne naracije o "brezprecedentni podnebni krizi".

Potovalna revija Low Season Traveller je pohvalila grški otok Andros, ki ga je opisala kot miren in čaroben, z nepremagljivimi plažami, kjer masovnega turizma ni. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je nezakonito obiskal okupirana ozemlja ob 51. obletnici turške invazije. Objavljen je bil tudi recept za spetsofaj s puranjo klobaso. Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ustanovitev morskih parkov označil za okoljsko pomembno in simbolično potezo. Vasilis Bisbikis je na Instagramu objavil prisrčno zgodbo ob rojstnem dnevu svoje partnerke Despine Vandi.

Med novimi poročili o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je Kijev predlagal takojšnje premirje in srečanje predsednikov Putin-Zelenski konec avgusta. Tretji krog pogajanj je trajal približno 40 minut, glavno dogajanje pa je bilo usmerjeno v izmenjavo ujetnikov. Kmalu po mirovnih pogovorih sta si strani izmenjali tudi napade z droni, pri čemer je ukrajinska vojska napadla območja v južni Rusiji, ruske sile pa so izvedle obsežen napad na Odeso.