Generalni komisar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini je med uradnim obiskom izrazil globoko hvaležnost Turčiji za njeno aktivno vlogo pri prizadevanjih za premirje v Gazi. Lazzarini je poudaril, da je Ankara ena izmed najmočnejših podpornic agencije, saj ni zagotovila le nujne humanitarne pomoči, temveč je v mednarodnem prostoru glasno opozarjala na pomen storitev, ki jih UNRWA izvaja na terenu. Po njegovih besedah se je Turčija v proces vključila tudi na visoki politični ravni in s tem postavila zgled drugim državam. Srečanje s turškim notranjim ministrom Alijem Yerlikayo je bilo namenjeno poglobitvi sodelovanja in razpravi o kritičnih razmerah na območju Gaze. Minister Yerlikaya je ponovil zavezo Turčije k nadaljnji podpori palestinskim beguncem in poudaril, da bo država še naprej uporabljala vse diplomatske poti za dosego trajnega miru in stabilnosti v regiji. Lazzarini je ob tem izrazil upanje, da bodo turškemu modelu podpore sledile tudi druge države, ki bi lahko prispevale k ublažitvi humanitarne krize. Turška diplomatska prizadevanja so v zadnjem obdobju usmerjena predvsem v mobilizacijo mednarodne skupnosti za zagotavljanje nemotene dostave pomoči. Lazzarini je izpostavil, da je prav turška politična vključenost ključna za ohranjanje delovanja agencije v času, ko se ta sooča z velikimi operativnimi in finančnimi izzivi. Pogovori v Ankari so potrdili strateško partnerstvo med Turčijo in humanitarnimi organizacijami Združenih narodov.

V Jeruzalemu in osrednjem Izraelu so izbruhnili siloviti spopadi med policijo in stotinami ultraortodoksnih judov, ki nasprotujejo obveznemu služenju vojaškega roka. Protestniki so se zbrali v bližini nabornih centrov, da bi izrazili nasprotovanje vključevanju svoje skupnosti v vojsko, kar je privedlo do napetih soočenj z varnostnimi organi. Ta notranji konflikt se odvija v času, ko Izrael nadaljuje obsežne operacije na palestinskih ozemljih in hkrati zaostruje pogoje za delovanje mednarodnih organizacij. Istočasno se humanitarna kriza v Gazi poglablja, saj je 37 mednarodnih nevladnih organizacij, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfamom, od začetka leta izgubilo dovoljenje za delo. Po navedbah Philippa Lazzarinija iz agencije UNRWA gre za nevaren precedens, ki sledi novim pritiskom izraelskega parlamenta na agencijo ZN za palestinske begunce. Medtem ko se Izrael sooča z mednarodnimi kritikami glede humanitarne dostopnosti, sta Ciper in Grčija z državo podpisala nova sporazuma o vojaškem sodelovanju, kar nakazuje na krepitev regionalnih obrambnih zavezništev kljub trajajočim konfliktom.

Združeni narodi so v torek ostro obsodili nove izraelske zakonske ukrepe, uperjene proti agenciji za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki agenciji odvzema diplomatsko imuniteto in prepoveduje izraelskim podjetjem dobavo vode ter električne energije njenim objektom. Generalni sekretar ZN in visoki komisarji opozarjajo, da bodo te odločitve milijone ljudi prikrajšale za osnovne storitve, vključno z izobraževanjem in zdravstveno oskrbo. Generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini je ukrepe označil za del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije in oviranje njene ključne vloge pri zagotavljanju humanitarne pomoči. Po navedbah agencije nova zakonodaja izraelski vladi omogoča tudi zaseg premoženja UNRWA v zasedenem vzhodnem Jeruzalemu, vključno z njenim sedežem in glavnim centrom za poklicno usposabljanje. Odločitev Kneseta je sprožila val mednarodnih kritik, saj UNRWA predstavlja edini institucionalni steber za osnovne javne storitve palestinskim beguncem v Gazi, na Zahodnem bregu ter v sosednjih državah.

Izraelske oblasti so sprožile postopke za prepoved delovanja več kot desetim humanitarnim nevladnim organizacijam na območju Gaze s 1. januarjem 2026. Med organizacijami, ki jim grozi prekinitev delovanja, sta tudi Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) in Zdravniki brez meja (MSF). Izraelsko ministrstvo ukrep utemeljuje z obtožbami o domnevnih terorističnih aktivnostih nekaterih uslužbencev in zahtevo, da organizacije predložijo sezname vseh palestinskih zaposlenih za varnostno preverjanje. Poleg tega je izraelski parlament potrdil zakonodajo, ki omogoča prekinitev dobave vode in električne energije objektom v lasti UNRWA ter zaseg zemljišč, ki jih agencija uporablja. Mednarodna skupnost se je na te ukrepe odzvala z ostrimi kritikami. Deset držav, med njimi Francija, Velika Britanija in Kanada, je v skupni izjavi razmere v Gazi označilo za katastrofalne, saj več kot 1,3 milijona ljudi nujno potrebuje zatočišče, večina zdravstvenih ustanov pa deluje le delno. Združeni narodi opozarjajo, da bodo novi zakoni milijone ljudi prikrajšali za osnovne storitve. Vodja UNRWA Philippe Lazzarini je zakonodajo označil za škandalozno in del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije. Izraelske oblasti po drugi strani trdijo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti in preprečevanje sodelovanja humanitarnih delavcev s Hamasom.

Izraelski parlament (kneset) je v torek dokončno potrdil zakonodajo, ki državi omogoča takojšnjo prekinitev dobave električne energije in vode uradom Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) v Jeruzalemu. Zakon je bil v drugem in tretjem branju sprejet z 59 glasovi za in sedmimi proti, veljati pa je začel takoj po razglasitvi. Philippe Lazzarini, generalni komisar agencije, je odločitev označil za škandalozno in jo opredelil kot neposreden napad na mandat, ki ga je agenciji podelila Generalna skupščina Združenih narodov. Nova zakonodaja bo neposredno vplivala na več kot 110.000 beguncev v Jeruzalemu, saj agencija tam upravlja begunski taborišči Šuafat in Kalandija, vodi kliniko Indian Corner pri Damaščanskih vratih ter številne šole. Ukrep sledi dolgotrajnim prizadevanjem Izraela za omejitev delovanja UNRWA na ozemljih pod njegovim nadzorom. Lazzarini je opozoril, da so takšna dejanja v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Izraela in dodatno poglabljajo humanitarno krizo med palestinskim prebivalstvom.

Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je sporočila, da se 1,6 milijona Palestincev v Gazi sooča z akutno prehransko negotovostjo zaradi hudega pomanjkanja in obsežnega uničenja. Razmere v Gazi ostajajo kritične, humanitarne potrebe pa so ogromne. UNRWA je opozorila, da je kriza lakote v Gazi posledica človeškega delovanja.

Razširitev lakote v Gazi je bila preprečena, vendar je položaj še vedno kritičen, saj celotnemu palestinskemu ozemlju še vedno grozi stradanje, je sporočila vodilna svetovna avtoriteta za prehranske krize. Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) opozarja, da je 1,6 milijona ljudi v Gazi lačnih, saj Izrael blokira pomoč. Kljub omejenim izboljšavam od začetka premirja oktobra, Gaza ostaja ujeta v »umetno povzročeni lakotni krizi«.

Združeni narodi in Združeno kraljestvo so ostro obsodili izraelsko racijo na sedež agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) v vzhodnem Jeruzalemu. Izraelske sile so vdrle v kompleks UNRWA, kar je generalni komisar UNRWA, Philippe Lazzarini, označil za kršitev mednarodnega prava in imunitete ZN. Britanski minister Hamish Faulkner je dejanje označil za flagrantno kršitev dolžnosti Izraela, da varuje objekte ZN. UNRWA poudarja, da mora imeti možnost nadaljevati s svojim delom, ki je ključnega pomena za milijone Palestincev.

Slovenija je ostro obsodila izraelski vdor na sedež Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) v Vzhodnem Jeruzalemu, kjer so izraelske oblasti zasegle premoženje in odstranile zastavo ZN. Medtem je načelnik izraelskega generalštaba izjavil, da je rumena črta, ki deli Gazo v skladu s Trumpovim mirovnim načrtom, nova meja za Izrael.

Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je izrazila ogorčenje, ker je izraelska policija izvedla racijo na njenem sedežu v vzhodnem Jeruzalemu.

Generalna skupščina Združenih narodov je podaljšala mandat Agenciji Združenih narodov za pomoč in delo za palestinske begunce (UNRWA) za dodatna tri leta. Podaljšanje je podprlo 151 držav, 10 jih je bilo proti, 14 pa se je vzdržalo. Komisar agencije UNRWA, Philippe Lazzarini, je izrazil, da ta izid odraža široko globalno solidarnost s palestinskimi begunci.

Mednarodno sodišče (ICJ) je odločilo, da je Izrael dolžan olajšati dostavo pomoči v Gazo in zagotoviti osnovne življenjske potrebščine Palestincem. Sodišče je poudarilo, da mora Izrael omogočiti delovanje nepristranskim humanitarnim organizacijam, kot je Rdeči križ, in pomoč tretjim državam. Pakistan je obsodil obnovljene izraelske napade v Gazi in pozval mednarodno skupnost k ukrepanju.

Mednarodno sodišče pravice je odločilo, da mora Izrael olajšati dostavo humanitarne pomoči v Gazo in podpreti agencije ZN, vključno z UNRWA. Sodišče je poudarilo, da je Izrael kot okupacijska sila pravno zavezan zagotoviti dostavo pomoči in zadovoljitev osnovnih potreb prebivalcev Gaze.

Združeni narodi in mednarodni Rdeči križ sta pozvala k odprtju vseh prehodov v Gazo, da bi omogočili dostavo nujno potrebne pomoči na to vojno območje. Poziv prihaja v času krhke prekinitve ognja, ki je bila uvedena v skladu z načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) prav tako povečuje svoje operacije v Gazi.

Po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom generalni sekretar ZN António Guterres poudarja nujnost zagotovitve neoviranega dostopa humanitarne pomoči v Gazo. Agencija ZN za palestinske begunce je izrazila pripravljenost za takojšnjo dostavo nujne pomoči s hrano v regijo.

Kanada je aktivno sodelovala pri kolonizaciji Palestine in je soodgovorna za izraelski genocid. Medtem ko mednarodna skupnost spodbuja palestinsko državnost, ZDA nasprotujejo priznanju Palestine. Izraelska vojska je prestregla novo flotiljo humanitarne pomoči, ki je plula proti Gazi.

Hamas se je pozitivno odzval na mirovni načrt ameriškega predsednika Trumpa za Gazo in izrazil pripravljenost izpustiti vse izraelske talce. Trump je Izraelu ukazal, naj ustavi bombardiranje Gaze. Katar in Egipt sta pozdravila odziv Hamasa. Generalni sekretar ZN je pozdravil pripravljenost Hamasa za izpustitev talcev in sodelovanje pri mirovnem načrtu.

Hezbollah je opozoril, da je Trumpov mirovni načrt za Gazo nevaren, vendar je odločitev o njegovi sprejemljivosti prepustil Hamasu. Kairo se je izkazal za osrednjo točko pogajanj o Gazi, pri čemer naj bi se trilateralni pogovori začeli v nedeljo. Pričakuje se, da bodo talci izpuščeni v nekaj dneh. Trump je dejal, da je Izrael začasno ustavil bombardiranje, in opozoril Hamas, naj hitro ukrepa, sicer bodo vse stave izgubljene.

Izraelska mornarica je v mednarodnih vodah zasegla več kot 40 ladij flotilje Global Sumud, ki so prevažale humanitarno pomoč v Gazo, in jih prisilila v pristanek v Ašdodu. Med aretiranimi je bila tudi Greta Thunberg. V Argentini so organizacije zahtevale izpust več kot 400 aktivistov. V Italiji je potekala splošna stavka v podporo Palestini, sindikati pa napovedujejo nadaljnje akcije proti dobavi orožja Izraelu. V izraelskih bombnih napadih na Gazo je umrlo 20 ljudi. Mahmud Abbas je poudaril, da suverenost nad območjem Gaze pripada Palestini in pozval mednarodno skupnost, naj prisili Izrael k ustavitvi enostranskih ukrepov.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal širitev vojaških operacij v mestu Gaza in njegovi okolici z namenom prevzema popolnega nadzora. Izraelska vojska je pozvala k evakuaciji dveh nebotičnikov v Gazi, preden ju je uničila, saj naj bi jih Hamas uporabljal za svoje operacije.

Visoki uradniki Združenih narodov opozarjajo na katastrofalne razmere v Gazi, ki jo je prizadela 'umetna lakota' zaradi izraelske ofenzive. Komisar UNRWA Philippe Lazzarini je poudaril, da je življenje Palestincev v Gazi postalo 'pekel' zaradi popolne nekaznovanosti in pomanjkanja empatije. UNICEF pa svari pred uničujočim vplivom vojne na otroke, saj se izraelske sile približujejo Gazi. Izrael je sporočil, da nadzoruje že približno 75% območja Gaze in skoraj polovico mesta Gaza, medtem ko poziva prebivalce k umiku na jug.

Slovenija bo Agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA) namenila dodatne 4 milijone evrov v obdobju med letoma 2025 in 2028. Sporazum sta podpisala zunanja ministrica Tanja Fajon in generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini ob robu Blejskega strateškega foruma.

Vodja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini je opozoril, da bi lahko lakoto v Gazi zaustavili z eno samo politično odločitvijo. Na Bledu je izjavil, da v Gazi ni več varnega kraja in da prebivalci vedo, da so lahko ubiti kjerkoli, vključno z bolnišnicami, zdravstvenimi centri, zatočišči ZN ali varnostnimi območji, ki jih je razglasil Izrael. Poudaril je, da pomanjkanje empatije do Palestincev vodi v ozračje nekaznovanosti v uničeni enklavi.

V zadnjih 24 urah je bilo ubitih 71 Palestincev, medtem ko izraelska vojska nadaljuje z operacijami okoli mesta Gaza, kjer prebivalci množično bežijo proti obali. Združeni narodi poskušajo ustaviti nadaljnje nasilje. Vodja agencije ZN za hrano je izjavila, da v Gazi ni dovolj hrane, ženske in otroci pa stradajo. Nova anketa kaže, da 60 odstotkov Američanov nasprotuje vojaški pomoči ZDA Izraelu, medtem ko Donald Trump pripravlja načrte za povojno ureditev palestinskega ozemlja.

Poročila navajajo nove eksplozije v Gazi, medtem ko se nadaljuje izraelska vojaška operacija. ZN opozarja na poslabšanje humanitarnih razmer in lakoto, strokovnjaki pa poročajo o prisilnih izginotjih Palestincev, ki iščejo hrano. ZDA in Izrael sta za zaprtimi vrati razpravljala o prihodnosti Gaze, brez prisotnosti palestinskih predstavnikov, pri čemer ZDA ne načrtujejo palestinske države. V južnem Libanonu so francoski vojaki ZN odkrili bunkerje Hezbolaha blizu izraelske meje.

Novi izraelski napad na Gazo je povzročil veliko zaskrbljenost glede humanitarnih razmer. Rdeči križ opozarja, da se zaradi ofenzive zapirajo zdravstvene klinike, kar dodatno obremenjuje že tako preobremenjen zdravstveni sistem. Izrael sicer zanika, da bi se invazija na mesto Gaza že začela, in navaja, da so to le priprave, ki lahko trajajo več mesecev. Izrael je pozval klinike, naj se pripravijo na izselitev iz Gaze, medtem ko vojska nadzoruje obrobje mesta.

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.

Mednarodna agencija za varnost preskrbe s hrano (IPC) je potrdila, da se v Gazi odvija najslabši scenarij lakote, kar je agencija že maja označila kot grozečo nevarnost. Vodja UNRWA, Philippe Lazzarini, je opozoril, da ljudje v Gazi niso niti živi niti mrtvi, in opisal, kako otroci jokajoče zaspijo od lakote, kar kaže, da so zračni dostopi hrane le kaplja v morje. Humanitarne organizacije so po izjavi IPC ponovno pozvale k neoviranemu dostopu pomoči v Gazo.

Vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA), Philippe Lazzarini, je izjavil, da so obnovljeni zračni poskusi dostave humanitarne pomoči v Gazo neučinkoviti glede na katastrofalne humanitarne razmere v Gazi. Poudaril je, da zračni poskusi ne bodo končali vse hujše lakote, so dragi, neučinkoviti in celo predstavljajo tveganje za življenja civilistov.

Vodja agencije ZN za palestinske begunce, Philippe Lazzarini, je izjavil, da je nadaljevanje zračnega dostavljanja humanitarne pomoči v Gazo neučinkovit pristop glede na humanitarno katastrofo, ki pustoši območje.

V Gazi je lakota v zadnjih šestih mesecih povzročila več smrti kot v predhodnih dveh letih. Priče poročajo o izčrpanih posameznikih, primerjajoč jih s preživelimi iz nacističnih taborišč. Vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA), Philippe Lazzarini, je stanje opisal kot "hodijoče truplo". Odpoved vstopa medicinskega osebja in pomanjkanje osnovnih sredstev za preživetje dodatno zaostrujejo humanitarno krizo. Mednarodna agencija AFP je izrazila zaskrbljenost nad nevarnostjo smrti novinarjev zaradi stradanja.

Po poročanju VN-ove agencije za palestinske begunce (UNRWA) naj bi se v Gazi zaradi hudih pomanjkanj hrane povečevalo število podhranjenih otrok. V Gazi-Mestu naj bi bilo trenutno podhranjenih petina otrok. Vodja organizacije Philippe Lazzarini je izrazil zaskrbljenost nad situacijo.

Situacija v Gazi se je še poslabšala, saj je četrtina prebivalstva v fazi 5 podhranjenosti, kar je najvišja stopnja. Izraelske sile naj bi ubijale na desetine lačnih ljudi dnevno. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je poročala o napadih na svoje delavce, s čimer naj bi jih poskušali utišati. Lokalni novinarji in reševalci so začeli gladovno stavko zaradi razmer, ki jih opisujejo kot genocidne.

Čelnik Agencije OZN za palestinske begunce (UNRWA) je sporočil, da so se zaposleni, zdravniki in humanitarni delavci v Gazi zgrudili na dolžnosti zaradi lakote in izčrpanosti. Opozoril je, da nihče ni poštev, in da tudi tisti, ki pomagajo drugim, potrebujejo pomoč. UNRWA je prejela na desetine nujnih sporočil, kar kaže na resnost razmer. Poudarjeno je, da so tudi zdravniki, medicinske sestre, novinarji in humanitarni delavci lačni.

Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je opozorila, da so razmere v Gazi dosegle nove katastrofalne razsežnosti. Komesar UNRWA, Philippe Lazzarini, je stanje v Gazi opisal kot 'pekel na zemlji', kjer zdravniki padajo v nezavest zaradi lakote. Poudarjena je bila izjemna resnost humanitarne krize, ki se nadaljuje in se stopnjuje na tem območju.

Vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini je centre za distribucijo pomoči v Gazi označil za "sadistične smrtonosne pasti". Generalni sekretar ZN António Guterres je dejal, da se humanitarne razmere v Gazi "pospešeno slabšajo" in da se "zadnje življenjske niti trgajo".

Philippe Lazzarini, vodja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), je distribucijske centre za humanitarno pomoč v Gazi, ki jih upravlja fundacija GHF (Gaza Humanitarian Foundation), opisal kot "sadistične smrtonosne pasti". Opozoril je, da so ljudje pri razdeljevanju pomoči v Gazi pogosto žrtve streljanja ostrostrelcev, ki streljajo na množice, kar vodi v smrtne žrtve. Lazzarinijeva kritika poudarja nevarne razmere in humanitarno krizo na območju, kjer je dostop do pomoči otežen in nevaren.