Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za časnik New York Times nakazal bistvene premike v ameriški zunanji politiki, predvsem glede nadzora nad jedrskim orožjem in odnosa do Venezuele. Glede pogodbe o omejitvi strateške ofenzivne oborožitve (New START) z Rusijo je Trump izrazil brezbrižnost do dejstva, da sporazum poteče v štirih tednih. Poudaril je, da bo v primeru izteka preprosto sklenil »boljše sporazume«, ki morajo nujno vključevati tudi Kitajsko kot rastočo jedrsko silo. Na področju latinskoameriške politike je Trump izključil možnost pomilostitve za odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Poleg Madura je zavrnil prošnje za pomilostitev nekdanjega senatorja Roberta Menendeza, kriptopodjetnika Sama Bankman-Frieda in nekdanjega policista Dereka Chauvina. Trump je pojasnil, da je bila njegova previdnost glede vojaškega posredovanja v Venezueli pogojena s strahom pred neuspehom, ki bi lahko postal »katastrofa Jimmyja Carterja«, s čimer se je referiral na spodletelo reševanje ameriških talcev v Iranu leta 1980. Ruska stran je prek zunanjega ministrstva že izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti, če Združene države Amerike ne bodo podaljšale omejitev iz pogodbe New START. Medtem ko je ruski predsednik Vladimir Putin septembra izrazil pripravljenost za ohranitev omejitev po letu 2026 ob upoštevanju vzajemnosti, Moskva zdaj čaka na uradni odgovor Washingtona glede prihodnosti nadzora nad jedrskim arzenalom.

Papež Frančišek je prek vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pietra Parolina, izrazil globoko sožalje in zaskrbljenost ob smrtonosnem požaru, ki je na silvestrovo izbruhnil v enem izmed lokalov v Švici. V sporočilu, naslovljenem na škofa v Sionu Jean-Marieja Loveyja, je sveti oče izrazil duhovno bližino vsem žalujočim družinam in tistim, ki jih je nesreča neposredno prizadela. Po poročanju tiskovne agencije AFP je papež v molitvi prosil za mir pokojnih ter pozval k pogumu za vse, ki zaradi tragičnega dogodka trpijo telesno ali duševno. Dogodek se je pripetil v kantonu Valais, natančneje v okolici znanega turističnega središča Crans-Montana. Vatikanska diplomacija je hitro odreagirala na dogodke, ki so zasenčili praznovanje novega leta v regiji. Papeževa sporočila sožalja ob tovrstnih nesrečah so del uveljavljene diplomatske in pastoralne prakse Svetega sedeža, s katero izkazuje solidarnost s trpečimi po vsem svetu, ne glede na njihovo veroizpoved. Preiskava o vzrokih požara še poteka, medtem ko se lokalne oblasti spopadajo s posledicami nesreče v priljubljenem smučarskem središču.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je v Vatikanu srečal z vatikanskim državnim tajnikom, kardinalom Pietrom Parolinom. Pogovarjala sta se o čimprejšnjem končanju vojne v Ukrajini in doseganju pravičnega miru, ki bo zagotavljal ukrajinsko suverenost in temeljna načela mednarodnega prava. Poudarila sta tudi pomembnost enakopravnosti vseh treh narodov v Bosni in Hercegovini.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Kardinal Pietro Parolin, državni tajnik Vatikana, je kritiziral izjavo italijanske ministrice za družino, Eugenije Roccella, glede obiskov Auschwitza, rekoč, da "tja ne greš na izlet, ampak se spominjaš neizmerne tragedije". Roccella se je strinjala s Parolinom in dejala, da je to želela povedati.

Vatikan ostro obsoja dogajanje v Gazi. Kardinal Pietro Parolin je obsodil vojno v Gazi kot "nehumano in neupravičeno" ter kritiziral globalno neukrepanje in izraelski vojaški odziv. Poudaril je podporo Vatikana palestinski državnosti in izpostavil, da Izrael cilja na nezaščitene Palestince, medtem ko mednarodna skupnost ne uspe ustaviti "pokola". Kardinal je dejal, da Izrael izvaja pokol v Gazi.

Izraelski napad na Gazo vstopa v tretje leto, pri čemer je bilo ubitih že skoraj 67.200 Palestincev. Palestinska deklica je bila ranjena, ko jo je v Gazi zadela 'potepuška krogla' iz izraelskega drona. Izrael danes obeležuje drugo obletnico napada palestinskih gverilcev na jugu države, Hamas in izraelski pogajalci pa se v Egiptu posredno pogovarjajo o 20 točkah ameriškega mirovnega načrta.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so se pojavile obtožbe, da je Izrael kriv za Hamasove zločine. Romunski predsednik Nicușor Dan je izrazil solidarnost z žrtvami in pozval k prekinitvi ognja ter izpustitvi talcev. Donald Trump naj bi s prekinitvijo ognja Netanjahuju omogočil skoraj vse, kar je želel. Izvedena je bila anketa o pogledu na konflikt v Gazi.

V Egiptu so potekala posredna pogajanja med delegacijama Izraela in Hamasa pod pokroviteljstvom ZDA. Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, ki se je zgodil 7. oktobra 2023. Nadaljujejo se prizadevanja za dosego premirja in izpustitev talcev. Medtem so izraelske skrajno desničarske skupine izrazile željo po priključitvi Gaze.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, se je v Vatikanu srečala s papežem Leonom XIV. Pogovori so se osredotočili na promocijo miru, solidarnosti in krščanskih vrednot v svetu, ki se sooča z različnimi izzivi. Med srečanjem s kardinalom Pietrom Parolinom so obravnavali tudi varnostne razmere na lokalni ravni.

Poljski predsednik Karol Nawrocki se je z družino v Vatikanu srečal s papežem Leonom XIV. Med obiskom, ki je trajal približno eno uro, je Nawrocki papežu podaril darilo. Poleg tega je papež Leon XIV sprejel tudi izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, kjer se je zavzel za mir in rešitev dveh držav.

Izraelskega predsednika Isaaca Herzoga je v Vatikanu sprejel papež Leon XIV., kasneje pa se je sestal še z vatikanskim državnim sekretarjem, kardinalom Pietrom Parolinom. Med srečanjem so razpravljali o situaciji v Gazi, boju proti antisemitizmu in prizadevanjih za izpustitev talcev Hamasa. V čast obiska je bila v dvorišču San Damaso izobešena izraelska zastava.

Izraelski predsednik Isaac Herzog se bo v četrtek mudil na enodnevnem obisku v Vatikanu, kjer se bo na povabilo papeža Lava XIV. sestal z njim. Srečanje poteka v času, ko papež poziva k prekinitvi vojne v Gazi.

Vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, je izrazil presenečenje nad dogajanjem v Gazi, kljub svetovni obsodbi. Parolin je situacijo označil za "absurdno" in izrazil obžalovanje, da ni videti rešitve.

Papež Frančišek je izrazil globoko žalost in sožalje ob napadu na župnijo Bienheureuse-Anuarite v Komandi v Demokratični republiki Kongo, v katerem je umrlo približno 40 ljudi. V telegramu, poslanem v njegovem imenu s strani državnega tajnika Pietra Parolina, je papež izrazil sožalje družinam žrtev in prizadeti krščanski skupnosti, hkrati pa zagotovil svojo bližino in molitve.

Glavni diplomat Vatikana, kardinal Pietro Parolin, je pozdravil napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju palestinske države. Parolin je poudaril, da je Vatikan ta korak storil že leta 2015 in da je priznanje Palestine ključnega pomena za sožitje obeh držav v avtonomiji in varnosti, kot je dejal v izjavah za medije v Rimu.

Štirideset nekdanjih veleposlanikov je v odprtem pismu pozvalo italijansko premierko Giorgio Meloni, naj Italija nemudoma prizna Državo Palestino. Pismo je sledilo Meloniinim izjavam, da je priznanje Palestine zaenkrat preuranjeno.

Vatikan je izrazil globoko nezaupanje do izraelskih trditev, da je bil napad na katoliško cerkev v Gazi, ki je terjal dve življenji, zgolj pomota. Kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik, je v imenu Svetega sedeža zahteval popolno pojasnilo incidenta in poudaril, da Vatikan ne bo pozabil tega "smrtonosnega poteza". Ta dogodek je močno omajal zaupanje med Vatikanom in Izraelom.

Vatikan je okrepil svoje dvome glede izraelskih trditev, da je bil napad na katoliško cerkev v Gazi pomota. Kardinal Pietro Parolin je poudaril, da Vatikan sumi v verodostojnost izraelskih pojasnil. Njegovi komentarji so sledili telefonskemu pogovoru med papežem Levom XIV. in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki je prej izrazil "globoko obžalovanje". Vatikan je zahteval celovito pojasnilo incidenta. Medtem so izraelske sile streljale na Palestince, ki so čakali na hrano, pri čemer je bilo ubitih najmanj 32 ljudi in ranjenih več kot 100. EU je medtem pozdravila prekinitev ognja med Izraelom in Sirijo, ki je predpogoj za dialog in tranzicijo v Siriji.

Vatikan je izrazil resne dvome glede izraelske različice dogodkov o napadu na katoliško cerkev v Gazi in zahteva temeljito preiskavo. Po besedah vatikanskega državnega sekretarja Pietra Parolina obstaja možnost, da napad ni bil naključen, temveč nameren udarec proti krščanski skupnosti. Vatikan poziva k pojasnitvi okoliščin, da bi se potrdilo, da napad ni bil nameren, s čimer se postavlja pod vprašaj trditve Izraela glede incidenta.

Predsednik Italije Sergio Mattarella je med obiskom v Roveretu poudaril, da vojne v sedanjem zgodovinskem trenutku prinašajo sence 'temnih obdobij' preteklosti, kar je v nasprotju z željami in pričakovanji. Poleg tega je bila izražena kritika do Nacionalnega združenja sodnikov (ANM) in njegovega predsednika Cesareja Parodija, ki naj bi po mnenju kritikov 'napadli pravosodje'. V ločeni izjavi je Paolo Crepet komentiral politične razmere, poudarjajoč pomen osredotočenja na sedanjost namesto na zgodovinske predsodke.