Na prizivnem sodišču v Parizu se je začela obravnava pritožbe Marine Le Pen, voditeljice skrajno desne stranke Nacionalni zbor, ki izpodbija lanskoletno obsodbo zaradi zlorabe evropskih sredstev. Prvostopenjsko sodišče je političarko spoznalo za krivo fiktivnega zaposlovanja asistentov v Evropskem parlamentu, s čimer naj bi stranka neupravičeno pridobila finančna sredstva. Ključni del sodbe vključuje petletno prepoved opravljanja javnih funkcij, kar bi Le Penovi neposredno preprečilo kandidaturo na prihajajočih predsedniških volitvah leta 2027. Sodni proces se osredotoča na obtožbe, da je Nacionalni zbor med letoma 2004 in 2016 sistematično uporabljal denar, namenjen parlamentarnim asistentom v Bruslju, za plačevanje osebja, ki je dejansko opravljalo delo izključno za potrebe stranke v Franciji. Marine Le Pen vse očitke vztrajno zavrača in postopek označuje za politično motiviran poskus njene odstranitve iz volilne tekme. Obramba bo v prihodnjih tednih skušala dokazati, da so bili asistenti dejansko vpeti v parlamentarno delo in da ni šlo za sistemsko nepravilnost. Odločitev sodišča, ki bo predvidoma znana poleti, bo imela daljnosežne posledice za francosko politično prizorišče. Če bo obsodba potrjena, se bo morala stranka Nacionalni zbor spopasti z vprašanjem novega voditelja za predsedniško tekmo, medtem ko bi oprostitev Le Penovi omogočila četrti poskus osvojitve predsedniškega položaja. Javnomnenjske raziskave trenutno kažejo na visoko podporo njeni stranki, kar povečuje pomen končne razsodbe za stabilnost Francije in širše Evropske unije.

V Parizu se je danes začela obravnava pritožbe Marine Le Pen, stranke Nacionalni zbor in 11 drugih obtožencev v zadevi domnevne zlorabe evropskih sredstev. Ključno vprašanje procesa je vprašanje njene pasivne volilne pravice, saj bi morebitna potrditev prvostopenjske sodbe lahko ogrozila njeno kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2027. Le Penova je ob prihodu na sodišče izrazila upanje, da bo sodnike prepričala o svoji nedolžnosti in poudarila, da gre za odločilen trenutek za njeno politično prihodnost. Tožilstvo v prvotnem postopku trdi, da so obtoženi sistematično porabljali denar Evropskega parlamenta za plačevanje uslužbencev stranke v Franciji namesto za delo parlamentarnih pomočnikov. Obramba po drugi strani vztraja, da so bile dejavnosti pomočnikov zakonite in v skladu s politično naravo njihovega dela. Sodni proces bo predvidoma trajal več tednov, končna razsodba pa bo imela daljnosežne posledice za francosko politično prizorišče. Politična usoda voditeljice francoske skrajne desnice je tako ponovno v rokah pravosodja. Če bo pritožbeno sodišče potrdilo kazen prepovedi opravljanja javnih funkcij, bo to pomenilo resen udarec za Nacionalni zbor, ki se pod vodstvom Le Penove in Jordana Bardelle pripravlja na prevzem oblasti v državi. Današnja obravnava se je začela ob 13.30 po lokalnem času sredi močnega medijskega zanimanja.

V Parizu se je ta teden začel ključen pritožbeni postopek za Marine Le Pen, voditeljico francoske populistične stranke Nacionalni zbor (RN), ki bo odločil o njeni politični prihodnosti in možnosti kandidature na predsedniških volitvah leta 2027. Le Penova izpodbija prvostopenjsko sodbo, s katero ji je bilo zaradi namenske porabe štirih milijonov evrov sredstev Evropske unije prepovedano opravljanje javnih funkcij za obdobje petih let. Sodišče jo je obsodilo na štiri leta zapora, od tega dve leti pogojno, ter ji naložilo plačilo globe v višini 100.000 evrov. Obtožnica se nanaša na sistematično zlorabo evropskih sredstev, namenjenih delu pomočnikov v Evropskem parlamentu, ki pa so v resnici opravljali delo za stranko RN. Prvostopenjsko sodišče je marca letos razsodilo, da so Le Penova in soobtoženci namenoma oškodovali proračun Unije. Izvršitev kazni hišnega zapora je bila zaradi pritožbe odložena, vendar bi potrditev sodbe pomenila konec njenih ambicij za prevzem predsedniškega položaja v Franciji, kjer njena stranka trenutno predstavlja najmočnejšo opozicijsko silo. Politični analitiki opozarjajo, da proces poteka v času, ko Nacionalni zbor uživa visoko javno podporo zaradi premika volilnega telesa h konservativnim politikam in nasprotovanju priseljevanju. Stranka predstavlja resen izziv taboru predsednika Emmanuela Macrona, zato bo izid pritožbe močno vplival na stabilnost francoskega političnega prostora v prihodnjih letih. Le Penova vztraja pri svoji nedolžnosti in trdi, da gre za politično motiviran proces, namenjen njeni odstranitvi iz volilne tekme.

Francoski poslanec Antoine Villedieu iz stranke Nacionalni zbor je bil v nedeljo, 11. januarja 2026, najden v Vesoulu s poškodbo glave in halucinacijami. Reševalci so ga odpeljali v bolnišnico, preiskava o vzrokih poškodbe pa še poteka.

Francoski premier Sébastien Lecornu je ministru za notranje zadeve Laurentu Nuñezu naročil, naj začne s tehničnimi pripravami na morebitne predčasne parlamentarne volitve v marcu 2026. Odločitev je bila sprejeta v luči vse večje verjetnosti izglasovanja nezaupnice njegovi vladi, ki jo napoveduje opozicija zaradi nestrinjanja s trgovinskim sporazumom z Mercosurjem. Volitve bi v primeru padca vlade izvedli sočasno z lokalnimi volitvami, ki so predvidene za 15. in 22. marec 2026. Kljub pripravam je Lecornu v javnih izjavah poudaril, da si ne želi ne nezaupnice ne razpustitve parlamenta, vendar se mora vlada odzvati na ustavno realnost in grožnje opozicije. Poslanka Clémentine Autain iz vrst ekološko-socialnega tabora je že potrdila, da bo glasovala za nezaupnico, in ob tem dodala, da se predčasnih volitev ne boji. Po njenih besedah je vlada pod velikim pritiskom zaradi nezadovoljstva s proračunsko politiko za leto 2026 in mednarodnimi trgovinskimi dogovori. Politična kriza v Franciji se stopnjuje, saj vlada nima zagotovljene stabilne večine v narodni skupščini. Povezovanje parlamentarnih volitev z lokalnimi bi po mnenju poznavalcev lahko predstavljalo logistični izziv, a hkrati poskus stabilizacije političnih razmer v državi. Premierov ukaz notranjemu ministru kaže na visoko stopnjo pripravljenosti na najslabši možni scenarij za trenutno izvršno oblast.

Sodišče v Montaubanu je v petek 74-letnega upokojenega kmetovalca obsodilo na šest mesecev pogojne zaporne kazni, ker je novembra lani z jajcem napadel predsednika stranke Nacionalni zbor (RN) Jordana Bardello. Incident se je zgodil 29. novembra 2025 v kraju Moissac v departmaju Tarn-et-Garonne, kjer je Bardella podpisoval svojo knjigo. Napadalec je v vrsti potrpežljivo čakal na svoj trenutek, nato pa politiku ob srečanju na glavi razbil jajce, kar je sodišče opredelilo kot nasilno dejanje. Poleg pogojne zaporne kazni je sodišče moškemu naložilo še denarno kazen. Poročila o višini globe se sicer nekoliko razlikujejo, saj nekateri viri navajajo 500, drugi pa 1000 evrov globe. Obsojenec, ki je sicer nekdanji kmetovalec, pred tem ni imel kazenske kartoteke, dejanje pa je bilo razumljeno kot politični protest, ki je presegel meje dopustnega izražanja mnenj. Sodba odraža ničelno toleranco francoskega pravosodja do fizičnih napadov na politične predstavnike, ne glede na njihovo politično usmeritev. Jordan Bardella, ki velja za enega ključnih obrazov francoske desnice, se je v času dogodka udeležil promocije svoje knjige, napad pa je sprožil razprave o varnosti politikov na javnih mestih in stopnjevanju političnih napetosti v državi.

Premier Lecornu je ministru za notranje zadeve naročil pripravo na morebitne predčasne parlamentarne volitve, ki bi sovpadale z lokalnimi volitvami marca. Jean-Philippe Tanguy, poslanec RN, je potezo kritiziral in izjavil, da vlada ni sposobna rešiti niti najmanjših problemov. Medtem mediji poročajo, da gre za pritisk na opozicijo, ki grozi z nezaupnico vladi.

Vseh osem glavnih francoskih sindikalnih organizacij je v skupni izjavi pozvalo poslance nacionalne skupščine, naj ohranijo 1. maj kot praznik, ki je dela prost in plačan. Odziv sindikatov sledi predlogu zakona, ki ga je že potrdil zgornji dom parlamenta oziroma senat. Zakonski predlog predvideva, da bi določene dejavnosti, kot so pekarne, cvetličarne in kinematografi, lahko delovale tudi na praznik dela, kar bi pomenilo prekinitev dolgoletne tradicije popolne ustavitve dela na ta dan. Sindikati v svojem pozivu poudarjajo, da prostovoljno delo na ta dan v realnosti ne obstaja, saj so delavci pogosto pod pritiskom delodajalcev. Opozorili so, da bi uveljavitev takšnega zakona ogrozila delavske pravice in simbolni pomen praznika dela. Po njihovem mnenju je ključno, da 1. maj ostane izjema v koledarju, ko je zagotovljen počitek za skoraj vse zaposlene v državi. Odločitev o spornem zakonskem predlogu bo znana v sredo, 22. januarja 2025, ko bodo o besedilu glasovali poslanci spodnjega doma francoskega parlamenta. Glasovanje bo pokazalo, ali bo Francija sledila trendu liberalizacije delovnega časa ob praznikih ali pa bo prevladalo stališče sindikatov o ohranitvi trenutnega stanja, ki strogo omejuje gospodarsko dejavnost na prvi majski dan.

Ruski košarkar Danijil Kasatkin, ki je bil poleti 2025 pridržan v Franciji, je bil zamenjan za francoskega državljana Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja in označen za tujega agenta. Ruska FSB je objavila video izmenjave.

Francoski kmetje so kljub prepovedi vlade s traktorji blokirali ceste v Pariz in več znamenitosti, vključno s Slavolokom zmage in Eifflovim stolpom, v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosur. V Španiji je približno sto kmetov blokiralo avtocesto AP-7 med Creixellom in Ermedasom zaradi evropske kmetijske politike. Francoska vlada je protest obsodila in opozorila, da ne bo dopustila nezakonitih dejanj. Podobni protesti so potekali tudi v Grčiji.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Predsednik pariškega sodišča Peimane Ghaleh-Marzban je v torek, 7. januarja 2025, ostro obsodil poročila o morebitnih ameriških sankcijah proti francoskim sodnikom, ki so obravnavali primer stranke Nacionalni zbor (RN). Ghaleh-Marzban je poudaril, da bi takšne grožnje, če bi se uresničile, pomenile nesprejemljivo in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Francije. Odziv sodstva sledi razkritjem v nemškem mediju Der Spiegel, po katerih naj bi administracija Donalda Trumpa načrtovala ukrepe proti evropskim uradnikom zaradi domnevne cenzure. Med tarčami ameriškega State Departmenta naj bi bili trije sodniki, ki so na prvi stopnji obsodili voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen. Francoska javnost in pravosodni organi so na napovedi odreagirali z zaskrbljenostjo glede neodvisnosti sodstva. Primer se nanaša na obsodbo Le Penove in stranke RN v zadevi fiktivnih zaposlitev v Evropskem parlamentu, ki zdaj prehaja v pritožbeno fazo na višjem sodišču.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ZDA si ameriški predsednik Trump prizadeva, da bi ameriška naftna podjetja izkoristila venezuelske naftne rezerve, ki so največje na svetu. To je povzročilo rast cen delnic energetskih podjetij in cen nafte. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi to lahko dolgoročno ogrozilo naftno industrijo v Alberti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Svetovni mediji so poročali, da so ZDA z aretacijo Madura želele nasloviti države, ki jih Washington vidi kot problematične. Fiona Hill je kritizirala zunanjo politiko ZDA v povezavi z operacijo v Venezueli. Glede na poročilo NYT naj bi Maduro s svojimi javnimi nastopi spodbudil Trumpa k napadu na Venezuelo. Začasna predsednica Delsi Rodriguez se sooča z izzivom ohranjanja lojalnosti elit in upoštevanja ameriških zahtev.

Francoska politična prizorišča na levici in desnici so začela intenzivno razpravo o uvedbi primarnih volitev v letu 2026, ki bi služile kot priprava na predsedniške volitve leta 2027. Na levi strani političnega pola se pojavljajo težnje po izbiri skupnega kandidata, ki bi združil stranke zunaj gibanja Nepokorna Francija (LFI). Cilj tovrstnega povezovanja je konsolidacija glasov in povečanje možnosti za preboj v drugi krog volitev. Na desnem političnem polu odločitev o načinu izbire kandidata še ni bila sprejeta, vendar se zaradi vztrajnega vzpona desničarske stranke Nacionalni zbor (RN) pod vodstvom Marine Le Pen povečuje pritisk za uvedbo predizborov. Politični analitiki napovedujejo, da bo leto 2026 ključno za določitev razmerij moči, saj bi primarne volitve lahko preprečile drobitev glasov znotraj tradicionalnih taborov, kar bi neposredno vplivalo na končni izid boja za Elizejsko palačo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom ob začetku leta 2026 poudaril svojo odločenost, da bo na položaju ostal do konca svojega mandata leta 2027. V luči vse večjih pritiskov opozicije in ugibanj o prihodnosti države po njegovem odhodu je Macron zatrdil, da bo funkcijo opravljal "do zadnje sekunde". Njegov nastop je bil po mnenju političnih analitikov, vključno z Arnaudom Benedettijem, poskus dokazovanja, da še vedno ohranja vpliv in sposobnost za ukrepanje, kljub dejstvu, da se že projicira v obdobje po koncu svojega predsednikovanja. Predsednik se je v nagovoru dotaknil tudi varnosti prihajajočih predsedniških volitev, pri čemer je obljubil, da bo storil vse za zaščito volilnega procesa pred morebitnimi tujimi vmešavanji. Čeprav so kritiki iz vrst opozicije njegov govor označili za obliko postopnega umikanja, je Macron vztrajal pri izvedbi potrebnih reform v letu 2026. Njegove besede prihajajo po dolgem obdobju politične nestabilnosti, ki so jo zaznamovali pogoste menjave premierjev in pozivi k predčasnemu odstopu, s čimer je poskušal pomiriti trge in zagotoviti politično kontinuiteto do konca svojega drugega mandata.

Marine Le Pen je izrazila prepričanje, da bi lahko Jordan Bardella zmagal na predsedniških volitvah leta 2027. Kljub temu, da je sama še vedno pripravljena sodelovati v političnem boju, Le Pen meni, da je prihodnost Francije zagotovljena z Bardello, ki ga opisuje kot mladega in predanega politika. Le Pen je poudarila, da Bardella prejema neupravičeno negativno medijsko pozornost in izrazila zaupanje v njegove sposobnosti.

ZDA so uvedle sankcije proti petim evropskim uradnikom, med njimi nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu, zaradi njihove vloge pri regulaciji tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam na spletu. Odločitev je bila sprejeta pod administracijo Donalda Trumpa in vključuje prepoved vstopa v ZDA.

Francija je sprejela začasni proračun po neuspešnih pogajanjih o proračunu za leto 2026. Vlada ne more uvesti varčevalnih ukrepov ali določiti prednostnih nalog pri porabi, kot je 6,7 milijarde evrov povečanja obrambnih izdatkov, ki ga je obljubil Lecornu. Občina Lacs 1 v Togu je sprejela osnutek proračuna za fiskalno leto 2026, ki je 25 % višji kot leto prej. Togovska uprava za prihodke je v prvih devetih mesecih leta 2025 zbrala 830,52 milijarde CFA, kar je 5,6 % več kot leto prej.

V Združenem kraljestvu je volilni nadzornik izrazil zaskrbljenost zaradi predloga laburistov o preložitvi lokalnih volitev, kar naj bi po mnenju nadzornika škodovalo zaupanju javnosti. Laburisti želijo nekaterim občinam omogočiti preložitev volitev zaradi težav pri reorganizaciji. V Bolgariji pa predsednik Radev zaključuje posvetovanja o oblikovanju vlade in bo mandat predal po novem letu, medtem ko se pojavljajo možnosti za predčasne volitve.

David Rachline, nekdanji podpredsednik Nacionalnega zbora, se je znašel pod preiskavo zaradi domnevnega favoriziranja. Že pred tem je bil vpleten v dve preiskavi zaradi »nezakonitega pridobivanja koristi« in »korupcije«.

Evropsko sodišče (Sodišče EU) je odločilo v sporu med Evropsko komisijo in Poljsko glede prednosti prava EU pred nacionalnim pravom. Sodišče EU je presojalo o odločitvah poljskega ustavnega sodišča, ki so izpodbijale primarnost prava EU. Odločitev Sodišča EU je pomembna v kontekstu spora o vladavini prava med EU in Poljsko, kjer je poljsko ustavno sodišče, še v času vlade stranke Pis, oporekalo prednosti prava EU pred nacionalno zakonodajo.

Župan mesta Orange Yann Bompard in poslanka RN iz Vauclusa Marie-France Lorho sta se znašla pred sodiščem v Marseillu zaradi suma fiktivne zaposlitve. Bompard naj bi bil hkrati zaposlen kot parlamentarni sodelavec pri poslanki Lorho, kar je sprožilo preiskavo o domnevnem izkoriščanju javnih sredstev in podkupovanju prič. Sodne obravnave naj bi trajale tri dni.

Nekdanji francoski premier François Fillon je v intervjuju za Le Figaro izrazil mnenje, da bi moral Emmanuel Macron zaradi stanja v državi odstopiti. Prav tako je Fillon kritičen do ideje o "republikanskem zidu" proti Nacionalnemu zboru (RN), saj meni, da bi to pomenilo zanikanje demokracije. Opozoril je, da se bodo Francozi, če se bo trenutno stanje nadaljevalo, obrnili k ekstremom. Fillon je izrazil zaskrbljenost zaradi proračuna za socialno varnost, ki po njegovem mnenju ni v interesu Francije.

Predsednica francoske narodne skupščine Yaël Braun-Pivet je opozorila Charlesa Alloncla, poročevalca komisije za preiskavo javne radiotelevizije, zaradi domnevnih političnih zlorab komisije. Alloncle se je odzval na kritike Braun-Pivetove.

Sébastien Lecornu je pozval svoje ministre, naj si prizadevajo za usklajevanje stališč med poslanci in senatorji glede državnega proračuna za leto 2026. Po sprejetju proračuna za socialno varnost se vlada osredotoča na državni proračun, kjer si prizadeva za soglasje med obema domovoma parlamenta. Izključena je možnost posebnega zakona, ki bi omogočil delovanje države brez sprejetega proračuna po 31. decembru.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom v Marseillu ponovno napovedal vojno proti trgovini z drogami. Obisk je sledil umoru Mehdi Kessacija, brata okoljskega aktivista. Macron je poudaril, da se bo vlada borila proti preprodaji mamil in uredila delovanje družbenih omrežij, hkrati pa nadaljevala s projektom posodobitve mesta. Francoska narodna skupščina bo razpravljala o boju proti trgovini z drogami.

Pevka Theodora je izrazila svoje nezadovoljstvo, ker je Rassemblement national, stranka skrajne desnice, uporabila njeno pesem v videoposnetku predsednika stranke. Theodora je javno protestirala na družbenih omrežjih.

Francoska narodna skupščina je po dveh mesecih parlamentarnih razprav dokončno sprejela zakon o financiranju socialne varnosti za leto 2026 z 247 glasovi za in 232 proti. Besedilo bo zdaj predloženo ustavnemu svetu v pregled.

Voditeljica francoske stranke Rassemblement national, Marine Le Pen, je bila dokončno obsojena zaradi obrekovanja združenja La Cimade. Leta 2022 je med predsedniško kampanjo izjavila, da La Cimade "organizira mrežo nezakonitih migracij s Komorov" na Mayotte.

Predsednik francoske stranke Nacionalni zbor (RN), Jordan Bardella, je v oddaji »Quelle Époque!« na France 2 podprl predlog Jeana-Philippa Tanguyja za ponovno odprtje javnih hiš.

Voditelja francoske skrajno desne stranke Rassemblement national, Marine Le Pen in Jordan Bardella, sta se sestala z ameriškim veleposlanikom Charlesom Kushnerjem v Parizu. Kushner se je zanimal za njune poglede na prihodnost Francije. To ni prvič, da je Kushner sprejel francoske politike.

Francoska narodna skupščina je sprejela zakon, ki avtomatično podaljšuje dovoljenja za dolgotrajno prebivanje. Sprejet je bil v sklopu letnega zasedanja, kjer so obravnavali predloge zakonov socialistične skupine.

Francoska skrajno desna stranka Nacionalni zbor (RN) je napovedala, da bo v parlament vložila predlog zakona, ki bi omogočil ponovno odprtje bordelov v državi.

Premier Rosen Željazkov je skupaj s predstavniki strank GERB, ITN in BSP uradno naznanil odstop vlade po množičnih protestih. Odstop se je zgodil tik pred glasovanjem o nezaupnici v parlamentu. Opozicija je pozvala k hitrim in poštenim volitvam, medtem ko ITN meni, da je opozicija izbrala kaos, vlada pa sprejela pravilno odločitev.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je hitro po približno treh tednih v zaporu izdal knjigo, v kateri opisuje svoje izkušnje kot zapornik številka 320535 v celici številka 11. V knjigi pripoveduje o težkem življenju za zapahi, kamor je bil poslan zaradi afere Libija. Trenutno je Sarkozy na prostosti ob upoštevanju določenih pogojev.

Socialisti so v francoskem parlamentu predlagali zakon, ki bi otrokom v rejništvu zagotovil odvetnika od rojstva do polnoletnosti. Pobuda prihaja v času, ko javnost pretresa primer otroka, ki so ga ostrigli v enem od pariških domov.

Delphine Ernotte, predsednica France Télévisions, se je pred parlamentarno preiskovalno komisijo zagovarjala glede obveznosti "vzornosti" in "nevtralnosti" skupine. Priznala je nedavne "napake" in se štiri ure izogibala vprašanjem poročevalca Ciottija.

Francoski premier Sébastien Lecornu je poslance pozval, naj podprejo načelno povečanje obrambnega proračuna za leto 2026. Razprava je potekala ob pregledu predloga zakona o financah, premier pa si prizadeva za dosego kompromisa glede državnega proračuna. Po sprejetju proračuna za socialno varnost, Lecornuja čakajo nadaljnji izzivi.

Francoska narodna skupščina je sprejela predlog proračuna za socialno varnost, ki vsebuje začasno ustavitev pokojninske reforme. Zaradi tega bo leta 2026 predvidoma 70.000 upokojitev več. Na spletu bo na voljo simulator, ki bo izračunal, kdaj se bo posameznik lahko upokojil in kakšna bo njegova pokojnina.

Donald Trump je v intervjuju za Politico izjavil, da ga v Natu kličejo 'očka' in da podpira evropske nacionaliste, kar naj bi povzročalo razdor med evropskimi desničarskimi strankami. Izrazil je tudi mnenje, da Ukrajina ni več demokracija in bi morala izvesti volitve.

Francoska nacionalna skupščina je sprejela predlog zakona o financiranju socialne varnosti za leto 2026 s tesno večino 247 glasov za in 234 proti. Zakon med drugim obravnava pokojnine in nadomestila za bolniško odsotnost. Sprejetje proračuna je pomemben korak, saj vlada nima večine v parlamentu.

Poslanec Rassemblement National (RN) Jean-Philippe Tanguy pripravlja predlog zakona, ki bi omogočil ponovno odprtje javnih hiš v Franciji. Tanguy, ki trdi, da ima podporo Marine Le Pen, si želi, da bi te ustanove delovale kot »zadruge«, ki bi jih »vodile in imele v lasti same prostitutke«.

Proračun socialne varnosti za leto 2026 je bil sprejet v Nacionalni skupščini s tesno večino, s 13 glasovi razlike, zaradi vzdržanosti ekologistov in podpore s strani. Vlada predvideva nadaljevanje razprav o državnem proračunu januarja, če ne bo dosežen dogovor med skupščino in senatom. Politična stališča glede državnega proračuna so bolj oddaljena kot pri proračunu socialne varnosti.

Nicolas Sarkozy je v svoji knjigi razkril, da je pred vstopom v zapor zavrnil ponudbo Emmanuela Macrona za spremembo zapora, saj je želel biti obravnavan kot vsak drug državljan. Hkrati pa ga obtožuje, da je z objavo knjige o svojem času v zaporu pomagal dedičem Jean-Marie Le Pena, da so postali sprejemljivi.

Nekdanji francoski minister za notranje zadeve Retailleau je na BFM TV izjavil, da je predlog zakona o financiranju socialne varnosti (PLFSS) nesprejemljiv, poslanci pa se bodo lahko vzdržali ali glasovali proti. Opozoril je na "davčni rop" in menil, da Nacionalni zbor spada v "republikanski lok".

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v svoji knjigi, ki opisuje njegov 20-dnevni pripor, razkril telefonski pogovor z Marine Le Pen, v katerem ji je zagotovil, da ne bo sodeloval v nobeni »republikanski fronti« proti stranki Nacionalni zbor (RN).

Med festivalom Fête des Lumières v Lyonu so na pročelje muzeja likovnih umetnosti projicirali protipolicijska sporočila, med drugim tudi slogan »Policija rani in ubija«. Prefektura in župan Lyona, Grégory Doucet, so dejanja obsodili.