Marine Le Pen na sodišču v Parizu začela pritožbeni postopek glede prepovedi opravljanja javnih funkcij

V Parizu se je danes začela obravnava pritožbe Marine Le Pen, stranke Nacionalni zbor in 11 drugih obtožencev v zadevi domnevne zlorabe evropskih sredstev. Ključno vprašanje procesa je vprašanje njene pasivne volilne pravice, saj bi morebitna potrditev prvostopenjske sodbe lahko ogrozila njeno kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2027. Le Penova je ob prihodu na sodišče izrazila upanje, da bo sodnike prepričala o svoji nedolžnosti in poudarila, da gre za odločilen trenutek za njeno politično prihodnost. Tožilstvo v prvotnem postopku trdi, da so obtoženi sistematično porabljali denar Evropskega parlamenta za plačevanje uslužbencev stranke v Franciji namesto za delo parlamentarnih pomočnikov. Obramba po drugi strani vztraja, da so bile dejavnosti pomočnikov zakonite in v skladu s politično naravo njihovega dela. Sodni proces bo predvidoma trajal več tednov, končna razsodba pa bo imela daljnosežne posledice za francosko politično prizorišče. Politična usoda voditeljice francoske skrajne desnice je tako ponovno v rokah pravosodja. Če bo pritožbeno sodišče potrdilo kazen prepovedi opravljanja javnih funkcij, bo to pomenilo resen udarec za Nacionalni zbor, ki se pod vodstvom Le Penove in Jordana Bardelle pripravlja na prevzem oblasti v državi. Današnja obravnava se je začela ob 13.30 po lokalnem času sredi močnega medijskega zanimanja.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z naraščajočo negotovostjo glede pravočasne razsodbe vrhovnega sodišča v zadevi Louisiana proti Callaisu, ki bi lahko bistveno vplivala na novembrske volitve. Po poročanju medija Politico so znotraj stranke vse glasnejši dvomi, da bo sodišče izdalo odločitev pravočasno za uveljavitev novih volilnih zemljevidov. Razsodba bi potencialno omogočila prerazporeditev volilnih okrajev na način, ki bi zmanjšal vpliv afroameriških in latinskoameriških skupnosti, s čimer bi republikanci pridobili strateško prednost. Strokovnjaki opozarjajo, da se časovno okno za spremembe volilne zakonodaje in tisk glasovnic pred jesenskimi volitvami hitro zapira. Čeprav bi sodišče odločitev lahko sprejelo v kratkem, obstaja velika verjetnost zamika do konca zasedanja v juniju ali juliju. To bi zveznim državam onemogočilo prilagoditev volilnih koledarjev in tehnično izvedbo volitev po novih pravilih, kar bi ohranilo trenutno stanje, ki je za republikance manj ugodno. Analitiki hkrati opozarjajo na širši trend slabljenja institucionalnih varovalk za poštene volitve, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na volilne cikle leta 2026. Proces t.i. gerrymanderinga oziroma namensko spreminjanje meja volilnih okrajev po navedbah pravnih strokovnjakov spodkopava odgovornost izvoljenih funkcionarjev in povečuje odtujenost volivcev. Kljub decentraliziranemu ameriškemu volilnemu sistemu, ki velja za odpornega na vmešavanje, bi lahko agresivno strankarsko risanje meja resno ogrozilo preglednost in pravičnost prihodnjih volilnih procesov.

V Združenih državah Amerike se je politično prizorišče ob koncu leta 2025 že usmerilo proti vmesnim volitvam, ki bodo potekale novembra 2026. Republikanska stranka trenutno zaseda ugoden položaj v zveznem senatu, kjer brani 53 sedežev, medtem ko jih imajo demokrati 47. Napovedi kažejo, da imajo republikanci približno 66-odstotno možnost za ohranitev večine v zgornjem domu kongresa, pri čemer bodo ključne bitke potekale v zveznih državah Teksas, Georgia, Severna Karolina in Maine. Medtem ko v senatu kaže na stabilnost republikancev, pa demokrati veljajo za favorite za ponovni prevzem predstavniškega doma, kjer trenutno zaostajajo le za sedem sedežev. Poleg zvezne ravni se napetosti stopnjujejo tudi znotraj posameznih zveznih držav. V Montani je skupina devetih republikanskih senatorjev, imenovanih »nagnusnih devet« (Nasty Nine), povzročila razkol v stranki, ko so podprli demokratske predloge, kar je vodilo do njihove izključitve iz strankinega kluba. Ti dogodki odražajo globoko politično polarizacijo in strateška prestrukturiranja, ki so se začela po volilnih premikih v letih 2024 in 2025.