Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross je v sredo v Minneapolisu med posredovanjem, ki se je končalo s smrtjo Renee Good, dogajanje snemal s svojim mobilnim telefonom. Videoposnetek, ki je bil nedavno razkrit javnosti, prikazuje zadnje trenutke pred streljanjem in neposredno dogajanje po njem, kar je v ameriški javnosti sprožilo val kritik glede uporabljenih taktik in upravičenosti uporabe sile. Posnetek razkriva, da je Ross držal telefon v eni roki, ko se je približal vozilu žrtve, nato pa v manj kot minuti izvlekel orožje in sprožil usoden strel. Analiza posnetka je izpostavila pet ključnih trenutkov, ki bi lahko bili odločilni za preiskavo incidenta. Kritiki opozarjajo, da bi agentovo snemanje z mobilnim telefonom med nevarno operacijo lahko vplivalo na njegovo zmožnost ustreznega odzivanja in zagotavljanja varnosti, hkrati pa posnetek ponuja redek vpogled v dogajanje s perspektive samega uradnika. Ameriške oblasti so pod pritiskom, da pojasnijo protokole, ki dovoljujejo ali prepovedujejo tovrstno ravnanje med aktivnimi aretacijami. Incident v Minneapolisu se je zgodil v času povečanih napetosti glede policijskega nasilja v Združenih državah Amerike. Družina pokojne Renee Good in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo popolno transparentnost in neodvisno preiskavo, ki bo ugotovila, ali je bila uporaba smrtonosne sile nujna ali pa je šlo za prehitro in nepremišljeno reakcijo agenta, ki je bil v tistem trenutku zaposlen s snemanjem dogodka. Primer ponovno odpira vprašanja o odgovornosti zveznih agentov pri izvajanju zakonov o priseljevanju na terenu.

Ameriška zvezna služba za priseljevanje in carino (ICE) se je znašla pod močnim pritiskom javnosti po strelskem incidentu v Minneapolisu, v katerem je bila ubita Renee Nicole Good. Videoposnetek dogodka razkriva, da je agent v vozilo streljal, ko se je to že odmikalo od njega, kar je v nasprotju z uradnimi navedbami Trumpove administracije, ki so žrtev označile za »domačo teroristko«. Incident je sprožil val protestov v Seattlu in drugih ameriških mestih, kritiki pa opozarjajo na sistematično potvarjanje dejstev s strani oblasti. Istočasno je v zvezni državi Minnesota izbruhnil obsežen škandal zaradi goljufij z državnimi sredstvi, ki ga je razkril neodvisni preiskovalec Nick Shirley. Njegovi posnetki praznih zgradb, kjer bi morale delovati somalijske organizacije, so potrdili zlorabo milijardnih zneskov davkoplačevalskega denarja. Razkritja so prisilila guvernerja Tima Walza k uvedbi strogih ukrepov, čeprav so osrednji mediji zgodbo sprva označevali za teorijo zarote. Ti dogodki dodatno poglabljajo politično polarizacijo v Združenih državah Amerike. Medtem ko se administracija spopada z obtožbami o policijskem nasilju in zavajanju javnosti, uspeh neodvisnih preiskovalcev na družbenih omrežjih nakazuje nov model nadzora nad državnimi institucijami, ki bi lahko korenito spremenil novinarsko krajino in politično odgovornost v državi.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek sredinega incidenta v Minneapolisu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Good. Posnetek, ki prikazuje dogajanje s perspektive uradne osebe, razkriva trenutke, ko so agenti na ulici pristopili k vozilu znamke Honda Pilot, ki ga je vozila pokojna. Napetost med postopkom se je stopnjevala, ko je soproga voznice protestirala proti ravnanju zveznih agentov, situacija pa se je nato končala s streljanjem. Zaradi smrti Renee Good so v Minneapolisu že izbruhnili množični protesti, na katerih državljani zahtevajo odgovornost in preglednost policijskih postopkov. Lokalna skupnost in aktivisti opozarjajo na prekomerno uporabo sile pri izvajanju migracijske zakonodaje. Oblasti so začele preiskavo incidenta, nov videoposnetek pa bo ključen dokaz pri ugotavljanju, ali je bila uporaba strelnega orožja upravičena. Incident ponovno odpira širšo razpravo o pooblastilih službe ICE in varnosti v urbanih središčih Združenih držav Amerike. Dogodek je močno razburil javnost v zvezni državi Minnesota, kjer so napetosti med organi pregona in prebivalstvom že dalj časa prisotne. Odvetniki družine umrle trdijo, da posnetek dokazuje nepotrebno stopnjevanje nasilja s strani agentov.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogodke neposredno pred smrtjo 37-letne Renee Nicole McLean Good, ki jo je prejšnjo sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Posnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel agent sam, razkriva trenutke interakcije med uslužbencem in žrtvijo, preden je Ross izvlekel orožje in sprožil usodni strel. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil burne odzive, zlasti po tem, ko je videoposnetek na družbenih omrežjih delil podpredsednik ZDA J. D. Vance. Vance je ob objavi posnetka stopil v bran agentu in trdil, da je bil ta v življenjski nevarnosti ter da je streljal v samoobrambi. Po njegovih besedah posnetek zavrača navedbe, da ženska agenta ni ogrožala z vozilom. Na posnetku je videti vozilo znamke Honda Pilot, s katerim je žrtev ustavila pravokotno na cesto in ovirala promet, medtem ko se ji je Ross približeval s strani voznika. Kljub Vanceovim trditvam kritiki opozarjajo na brutalnost incidenta, saj posnetek vključuje tudi zadnje besede žrtve, ki so bile po navedbah medijev pomirjujoče narave. Incident se je zgodil 7. januarja 2026 v kontekstu izvajanja operacij službe ICE pod okriljem nove ameriške administracije. Smrt matere treh otrok in pesnice je v Minneapolisu, ki ima zgodovino napetosti zaradi policijskega nasilja, znova razplamtela razprave o mejah pooblastil zveznih agentov in upravičenosti uporabe smrtonosne sile v civilnih postopkih.

V ameriškem mestu Minneapolis so se pojavili novi videoposnetki usodnega streljanja, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Good. Posnetek, ki ga je objavil lokalni medij Alpha News, je po navedbah virov z mobilnim telefonom posnel prav agent, ki je sprožil strele. Incident se je zgodil, ko je žrtev sedela v svojem avtomobilu, videoposnetek pa prikazuje neposredno soočenje pred streljanjem. Verodostojnost posnetkov je že potrdila tiskovna agencija Reuters, prav tako pa je tiskovni predstavnik ministrstva za domovinsko varnost za televizijo CNN potrdil, da gre za pristno gradivo. Dogodek je sprožil nove razprave o policijskih postopkih in uporabi sile v Združenih državah Amerike, zlasti ker je bil posnetek narejen z zasebno napravo uslužbenca organov pregona. Preiskava primera še poteka, uradni organi pa za zdaj niso razkrili podrobnejših okoliščin, ki so privedle do odločitve agenta za uporabo strelnega orožja. Incident v Minneapolisu ponovno postavlja pod drobnogled delovanje službe ICE in protokole pri izvajanju aretacij oziroma preverjanju identitete na terenu.

Bela hiša je v petek na družbenih omrežjih objavila nov videoposnetek, posnet z mobilnim telefonom uradnika urada za priseljevanje in carine (ICE), ki je v začetku tedna v avtomobilu ubil prebivalko Minneapolisa Renee Nicole Good. Objava novega gradiva je dodatno zaostrila napetosti po državi, kjer že več dni potekajo množični protesti proti policijskemu nasilju in metodam migracijskih organov. Tožilci v Minnesoti so ob pojavu novih dokazov javnost pozvali k posredovanju vseh morebitnih dodatnih posnetkov, ki bi lahko razjasnili okoliščine dogodka. Novi posnetki prikazujejo pretresljive prizore neposredno po streljanju, vključno z žrtvijo v avtomobilu in njeno soprogo, ki se je zaradi šoka zgrudila na prizorišču. Videoposnetek z zornega kota uradnika prinaša nov vpogled v zadnje trenutke pred smrtjo Renee Good, kar je sprožilo val kritik glede uporabe prekomerne sile. Dogodek je v Združenih državah Amerike povzročil politično polarizacijo, saj so odzivi oblasti sprožili dodatno ogorčenje med aktivisti za človekove pravice. Preiskava se nadaljuje, medtem ko se uradna različica dogodkov, ki jo zagovarjajo migracijski organi, vse bolj razhaja s pričevanji očividcev in objavljenimi videoposnetki. Zaradi nasprotujočih si informacij o tem, ali je šlo za samoobrambo ali neupravičen napad, ostaja stanje v Minneapolisu in drugih večjih ameriških mestih izjemno napeto, varnostne službe pa so v stanju visoke pripravljenosti.

Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med streljanjem ubil 37-letno Renee Nicole Macklin Good, mater treh otrok in ameriško državljanko, ki se je v Minnesoto preselila pred kratkim. Incident se je zgodil neposredno po tem, ko je žrtev svojega šestletnega sina oddala v šoli. Po razpoložljivih podatkih Macklin Goodova, ki je bila po poklicu pesnica in pisateljica, nikoli ni bila obtožena kaznivih dejanj, povezanih z delovanjem omenjene agencije. Preiskava dogodka še poteka, vendar uradni viri za zdaj niso podali podrobnejših informacij o okoliščinah, ki so privedle do uporabe smrtonosne sile s strani zveznega agenta. Macklin Goodova, rojena v Koloradu, se je na družbenih omrežjih opisovala kot predana žena in mati, njena smrt pa je v lokalni skupnosti sprožila val ogorčenja in vprašanj o upravičenosti postopka. Agencija ICE se spopada s kritikami glede protokola uporabe strelnega orožja v naseljenih območjih, zlasti v primerih, ko gre za osebe brez kazenske evidence. Lokalni organi pregona sodelujejo pri preiskavi, da bi ugotovili, ali je agent ravnal v skladu s pooblastili ali pa je prišlo do prekoračitve sile v odnosu do civilistke.

Luigi Mangione se je vrnil na zvezno sodišče, kjer so njegovi odvetniki nadaljevali boj za preprečitev smrtne kazni v primeru umora izvršnega direktorja UnitedHealthcare. Odvetniki so izpodbijali obtožnico za umor in zahtevali izločitev ključnih dokazov.

Po streljanju v Minneapolisu, v katerem je bil udeležen agent ICE in je umrla 37-letna ženska, so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil pomisleke glede upravičenosti uporabe smrtonosne sile. CNN je gostil burno izmenjavo mnenj s predstavnikom Trumpove administracije, medtem ko so na Morning Joe obtožili Trumpa in JD Vancea o prehitrem sklepanju. Znotraj Bele hiše naj bi se pojavili tihi pomisleki glede odziva na incident.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Po smrtnem streljanju ženske s strani agenta ICE v Minneapolisu so se protesti razširili, pri čemer so se protestniki spopadli s policijo. Napetosti so se povečale zaradi zaostritve Trumpove administracije glede priseljevanja, pri čemer so potekale preiskave o streljanju. Dodatni protesti so potekali tudi v Portlandu, kjer so zvezni agenti ustrelili dve osebi med operacijo ICE.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil, da bi moral obrambni proračun za fiskalno leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. Hkrati so se na stavni platformi Polymarket povečale možnosti, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo. Senat je sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih glede Venezuele, s čimer je ponudil redek grajo Trumpovi administraciji. Medtem so na Wall Streetu poskočila podjetja za proizvodnjo orožja, po povečanju obrambnega proračuna. V prvem letu Trumpovega mandata je bila izvedena vrsta izvršnih ukrepov, ki so povzročili velike spremembe v zvezni vladi.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.