V Iranu so se zaradi gospodarskega zloma razširili krvavi protesti
V Iranu so v začetku januarja 2026 izbruhnili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in skokovita inflacija. Nemiri so se pričeli s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, od koder so se hitro razširili v več kot 30 mest po državi. Iranska valuta je dosegla rekordno nizko vrednost 1,42 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov prebivalstva in strmo rast cen osnovnih dobrin. Decembrska inflacija je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se hrana in stroški zdravstva podražili za več kot polovico. Demonstracije so se sprevrgle v nasilne spopade z varnostnimi silami, pri čemer je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več deset pa ranjenih in aretiranih. Protestniki so napadli tudi vladna poslopja, vzkliki proti verskemu in političnemu vodstvu pa so postali vse pogostejši. Zaradi nestabilnosti domače valute se je med prebivalstvom močno povečala uporaba stabilnih kriptovalut (stablecoins), s katerimi skušajo državljani zaščititi preostalo premoženje. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev državljanov in pozval uradnike k ukrepanju, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril, da država ne bo popuščala tistim, ki jih je označil za izgrednike. Oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje nasprotnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Razmere ostajajo izjemno napete, saj energetska kriza in hiperinflacija še naprej hromita državo.