Evropski parlament je vsem iranskim diplomatom in uradnim predstavnikom islamske republike prepovedal vstop v svoje prostore. Predsednica parlamenta Roberta Metsola je odločitev naznanila kot neposreden odgovor na nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu. Po njenih besedah odnosi s Teheranom ne morejo več potekati na običajen način, medtem ko se iransko ljudstvo bori za svoje temeljne pravice in svobodo. Ukrep je usmerjen v delegitimizacijo iranskega režima na mednarodnem prizorišču in predstavlja stopnjevanje pritiska Evropske unije na Teheran. Metsola je poudarila, da pogumni protestniki v Iranu potrebujejo več kot le besede solidarnosti, zato se je parlament odločil za konkretno omejitev diplomatskih stikov v svojih prostorih. Prepoved vstopa velja za celotno osebje iranskih diplomatskih misij in uradne predstavnike vlade. Napetosti med Evropsko unijo in Iranom so se v zadnjih mesecih močno zaostrile zaradi obtožb o kršitvah človekovih pravic in uporabe smrtne kazni proti demonstrantom. Evropski poslanci so v preteklosti že večkrat pozvali k ostrejšim sankcijam proti iranskim oblastem, tokratni korak vodstva parlamenta pa simbolizira popolno diplomatsko izolacijo predstavnikov režima znotraj osrednje zakonodajne institucije Unije.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je danes sprejela odločitev, da vsem iranskim diplomatom in uradnim predstavnikom prepove vstop v prostore te institucije. Ukrep je neposreden odgovor na nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu, s katerim želi Bruselj poslati jasno sporočilo uradnemu Teheranu. Metsola je ob tem poudarila, da mednarodni odnosi z islamsko republiko ne morejo ostati nespremenjeni, dokler se v državi kršijo temeljne človekove pravice. Evropski parlament s tem korakom dodatno zaostruje svojo politiko do Irana in izraža solidarnost z iranskimi državljani, ki se borijo za svobodo in pravičnost. Odločitev odraža širše stališče Evropske unije, ki vztrajno obsoja uporabo sile proti civilistom in zahteva spoštovanje demokratičnih standardov. Predsednica Metsola je svojo odločitev javno objavila na družbenem omrežju X, kjer je zapisala, da se Evropa ne bo odrnila od dogajanja v Iranu. Ta poteza predstavlja pomemben diplomatski signal, ki bo verjetno še dodatno ohladil odnose med Teheranom in Evropsko unijo. Prepoved vstopa diplomatov v prostore parlamenta je redek, a močan instrument parlamentarne diplomacije, ki se uporabi v primerih hudih kršitev mednarodnih norm. Evropski poslanci so že v preteklosti pozivali k ostrejšim sankcijam proti iranskemu režimu, današnja odločitev pa te zahteve uresničuje v praksi znotraj same institucije.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izrazila pripravljenost za uvedbo novih sankcij proti Iranu. Odločitev je odziv na nasilno in, kot se je izrazila, barbarsko zatiranje protivladnih protestov v državi. Kallasova je v pogovoru za nemški časnik Die Welt poudarila, da so Iranci pripravljeni tvegati vse, da bi se njihov glas slišal, medtem ko ima tamkajšnji režim dolgo zgodovino kršenja človekovih pravic. Evropska unija je proti Teheranu že uvedla obsežne omejevalne ukrepe, ki se nanašajo na področja človekovih pravic, širjenja jedrskega orožja in iranske podpore ruski agresiji v Ukrajini. Novi predlogi sankcij bodo po napovedih usmerjeni predvsem proti posameznikom, ki so neposredno odgovorni za nasilje nad protestniki, vključno z visokimi vladnimi uradniki in ministri. Predvideni ukrepi vključujejo prepoved potovanja v države članice Evropske unije in zamrznitev premoženja, ki ga imajo tarče sankcij v jurisdikciji povezave. S tem želi Bruselj povečati pritisk na iranske oblasti in pokazati solidarnost z demonstranti, ki se na ulicah spopadajo z brutalnim odzivom varnostnih sil.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so operacijo izvedli na podlagi ameriških tiralic, povezanih z obtožbami o trgovini z mami in korupciji. Aretacija je sprožila takojšen odziv v mednarodni skupnosti; predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je izjavila, da si ljudstvo Venezuele zasluži svobodo, medtem ko je podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez dejanje označila za ugrabitev in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Politična prihodnost Venezuele ostaja po dogodku negotova. Čeprav venezuelska ustava predvideva prenos oblasti na podpredsednico v primeru odsotnosti predsednika, lokalne oblasti sprva niso potrdile točne lokacije pridržanih zakoncev. Rodríguezova je v televizijskem nagovoru zanikala govorice o begu v Rusijo in zatrdila, da ostaja v domovini. Washington je medtem operacijo označil za uspeh v boju proti narkoterorizmu, medtem ko zaveznice Caracasa opozarjajo na kršenje suverenosti države.

Združene države Amerike so v soboto izvedle oboroženo operacijo v Venezueli, v kateri so po potrditvi predsednika Donalda Trumpa prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Operacijo, ki so jo spremljale eksplozije v prestolnici Caracas, so venezuelski uradniki označili za neposreden napad in poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri države. Podpredsednica Delcy Rodríguez je poudarila, da je vlada pripravljena braniti državo, in zavrnila možnost, da bi Venezuela postala kolonija. Mednarodna javnost se je na dogajanje odzvala deljeno. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da se je venezuelsko ljudstvo končno znebiilo Madurove diktature, ter pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie, ki naj bi bil izvoljen leta 2024. Podobno je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola izrazila solidarnost z ljudstvom in dejala, da si Venezuela zasluži svobodo po letih zatiranja. Na drugi strani je Rusija ostro obsodila ameriško »oboroženo agresijo« in pozvala k nujni seji Varnostnega sveta ZN, pri čemer je poudarila pomen suverenosti latinskoameriških držav brez tujega vmešavanja.

Najvišji predstavniki Evropske unije so obeležili 40. obletnico podpisa pristopnih pogodb Portugalske in Španije k takratni Evropski gospodarski skupnosti (EGS). Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bil vstop obeh držav zgodovinski mejnik za evropsko enotnost in razvoj. Izpostavila je inovativnost Portugalske in njen prispevek h krepitvi povezave, medtem ko so strokovnjaki v Španiji opozorili na generacijski preskok, saj mladi danes Unijo dojemajo kot svojo naravno realnost. Predsednik Evropskega sveta António Costa in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola sta v svojih izjavah poudarila pomen demokratične stabilnosti in gospodarskega napredka, ki sta ga državi dosegli v zadnjih štirih desetletjih. Čeprav se uradna obletnica članstva obeležuje 1. januarja 2026, so proslave in analize vpliva integracije že v polnem teku. Vrh EU je ob tem izpostavil, da sta državi z vstopom v takratno EGS utrdili svoji demokraciji po obdobjih diktatur, kar ostaja ključni dosežek širitvenih procesov.

Evropski parlament je podelil nagrado Saharova dvema zaprtima novinarjema, enemu iz Belorusije in drugemu iz Gruzije. Parlamentska predsednica Roberta Metsola je dejala, da sta novinarja "poosebljenje poguma". Nagrado, vredno 50.000 evrov, sta v imenu novinarjev prevzeli hči beloruskega novinarja in kolegica gruzijske novinarke.

Že 28. leto zapored bo avstrijsko božično drevo krasilo Evropski parlament v Bruslju. Letos je to severna jelka iz Spodnje Avstrije, ki jo je podarila gasilska zveza kot znak hvaležnosti gasilcem po vsej Evropi. Slovesna predaja drevesa predsednici Evropskega parlamenta, Roberti Metsola, je potekala v sredo zvečer, spremljal pa jo je blagoslov in glasba.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola se je v Atenah srečala s predsednikom države Konstantinosom Tasulasom in premierjem Kyriakosom Micotakisem. Skupaj sta se udeležila otvoritve centra Europa Experience. Micotakis je poudaril, da mora Evropa sprejeti ključne odločitve za blaginjo in varnost svojih državljanov. Tekla je tudi razprava o novi generaciji, ki je potekala v Narodni galeriji.

Avstrijski prispevek k triletnemu proračunu Evropske vesoljske agencije (ESA) se bo povečal z 260 milijonov evrov v obdobju 2023–2025 na 340 milijonov evrov za prihodnja leta (2026–2028). To je v sredo sporočilo Ministrstvo za infrastrukturo, pristojno za vesoljske zadeve. Ministrstvo poudarja, da je ta obseg financiranja s približno 30-odstotno rastjo "glede na proračunske izzive" izjemen dosežek.

Nemčija ostaja največja neto plačnica v Evropski uniji, saj je v skupni proračun vplačala 13,1 milijarde evrov več, kot je prejela. Medtem je Evropski parlament sprejel proračun EU za leto 2026 v višini 192,8 milijarde evrov, ki vključuje povečana sredstva za humanitarno pomoč, obrambo, podnebne ukrepe in upravljanje zunanjih meja.

Predsednica bolgarskega parlamenta Raja Nazarjan bo sodelovala na Parlamentarnem forumu za demokracijo 2025, ki ga organizira Evropski parlament v Bruslju. Cilj foruma je okrepiti partnerstva med zakonodajnimi institucijami za utrditev demokratičnih procesov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dopolnila svoj predlog za naslednji dolgoročni proračun EU kot odgovor na grožnje z blokado iz Evropskega parlamenta. Pokazala je pripravljenost na kompromise na več področjih, potem ko so poslanci Evropskega parlamenta ostro kritizirali predlog proračuna.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je izjavila, da bo Republika Moldavija v procesu pridruževanja Evropski uniji obravnavana ločeno od Ukrajine. Poudarila je, da se vsaka država ocenjuje individualno in lahko napreduje, ko izpolnjuje pogoje. Metsola je tudi izpostavila vprašanje ločitve od Ukrajine.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je med obiskom v Kišinjevu v moldavskem parlamentu napovedala odprtje urada Evropskega parlamenta v Kišinjevu. Ob tem je obljubila popolno podporo Moldaviji pri prizadevanjih za pridružitev Evropski uniji. Metsola in predsednica Moldavije Maia Sandu sta skupaj sodelovali na novinarski konferenci.

Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je med 6. in 7. novembrom opravila uradni obisk v Republiki Moldaviji. Sodelovala je na seji parlamenta 6. novembra, kjer je imela govor. Prav tako je načrtovano srečanje s predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem in predsednico države, Maio Sandu, ter Alexandrom Munteanujem.

Predsednik združenja Coldiretti, Ettore Prandini, in generalni sekretar Vincenzo Gesmundo sta se sestala s predsednico Evropskega parlamenta, Roberto Metsolo, da bi razpravljala o prihodnosti skupne kmetijske politike (SKP), sporazumih o prosti trgovini in možnostih za evropski agroživilski sektor. Coldiretti nasprotuje predlaganemu 20-odstotnemu zmanjšanju sredstev za SKP in poziva Evropski parlament, da ustavi predlog.

Evropski parlament je beloruskemu novinarju Andrzeju Poczobutu in gruzijski novinarki Mzii Amaglobeli podelil nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2025. Poczobut, ki je zaprt v Belorusiji, in Amaglobeli, ki je zaprta v Gruziji, sta nagrado prejela za njuno delo v obrambi svobode izražanja, človekovih pravic in demokratičnih vrednot v njunih državah, kjer sta bila zaprta zaradi njunih kritik avtoritarnih režimov, ki so zavezniki Moskve. Nagrada Saharova je priznanje Evropskega parlamenta posameznikom in organizacijam, ki se borijo za človekove pravice in temeljne svoboščine.

Po preštetju več kot 99 % glasov je proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) osvojila več kot 50 % glasov in si zagotovila večino v parlamentu. Kljub temu se pojavljajo polemike in negotovost glede izida. Po poročilih ima stranka predsednice Maie Sandu 44,13 % glasov, proruski Patriotski blok pa 29,22 %. Opozicija je skupno dosegla 49,54 %, vendar ni enotna.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić se je v Bruslju sestala s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo. Medtem ko nekateri mediji poročajo, da srečanje ni bilo objavljeno na spletni strani Evropskega parlamenta in da naj bi Metsola izjavila, da ni vedela za njen prihod, drugi poudarjajo, da je bil to "odprt pogovor" in da bo SNS ostala zanesljiv partner EPP. Točnost in interpretacija dogodka se tako razlikujeta med viri.

Osumljenec za umor Charlieja Kirka je bil identificiran kot Tyler Robinson. Predsednik Trump je izjavil, da je bil Robinson prijet s precejšnjo gotovostjo in namignil, da je pri aretaciji morda sodeloval Robinsonov oče. Marco Rubio je napovedal odločne ukrepe proti tujcem, ki so na družbenih omrežjih proslavljali Kirkovo smrt. Trump je tudi omalovaževal resnost nasilja desničarskih skrajnežev in trdil, da je njihovo nasilje upravičeno.

V Evropskem parlamentu je izbruhnil škandal, ko je predsednica Roberta Metsola zavrnila predlog desnih političnih skupin za minuto molka v spomin na ameriškega konservativnega vplivneža Charlieja Kirka, ki naj bi bil umorjen med dogodkom na univerzi v Utahu. Metsola ni odobrila te pobude.

Predsednica Narodne skupščine Srbije, Ana Brnabić, se je v Bruslju sestala s predsednico Evropskega parlamenta, Roberto Mecolo, s katero sta razpravljali o nadaljnjih evropskih integracijah Srbije. Brnabićeva je dejala, da je bil sestanek odličen in odprt. Delegacija Odbora za zunanjo politiko Evropskega parlamenta bo med 16. in 18. septembrom obiskala Sarajevo in Banjaluko, da bi izrazila podporo evropskim integracijam Bosne in Hercegovine.

Med zasedanjem Evropskega parlamenta v Bruslju so levičarski poslanci protestirali med minuto molka, posvečeno spominu na ameriškega konservativnega aktivista Charlieja Kirka, ki je bil ubit. Poslanka Evropskega parlamenta je dejanje označila za barbarsko in obžalovanja vredno.

Evropski parlament je razpravljal o protestih v Srbiji, pri čemer je večina poslancev kritizirala vlado v Beogradu zaradi avtoritarnosti in nasilja nad protestniki. Evropska komisarka Marta Kos je izjavila, da mora Srbija premagati stagnacijo pri izvajanju reform. Evropska komisija in evropski poslanci so kritizirali Srbijo zaradi zatiranja protestov, pri čemer je komisar za širitev EU izrazil dvom o zavezanosti Srbije članstvu v EU, poslanci pa so obsodili policijsko brutalnost.

Rusija v šolah uvaja propagando, ki poveličuje invazijo na Ukrajino, celo za otroke, stare tri leta. Kremelj si prizadeva vzgojiti mlade lojaliste po vzoru sovjetske dobe. Analitiki opozarjajo, da Ukrajina ni edina tarča Putinovih načrtov, ki bi lahko ogrozili tudi Poljsko in druge evropske države. Prekinitev pan-evrazijske integracije, ki jo je načrtoval Putin, pa je povzročila multipolarno tekmovanje za ideje in tehnologijo.

Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je pohvalila "fantastično vodenje" nekdanjega portugalskega premierja Antónia Coste v Evropskem svetu. Metsola je poudarila, da Costa svoje delo jemlje resno in da ga voditelji držav in vlad v Evropskem svetu cenijo. Prav tako je zavrnila kakršno koli vmešavanje v njegovo mednarodno evropsko predstavljanje.

V izraelskem zračnem napadu na begunsko taborišče zahodno od mesta Gaza je bilo ubitih najmanj 15 ljudi. Izraelska vojska je izdala nova opozorila o evakuaciji okoliškega območja pristanišča Gaza, v nočnih napadih pa je bilo ubitih najmanj 33 Palestincev. Poročila navajajo, da naj bi Somaliland sklenil sporni dogovor o preselitvi Palestincev iz Gaze, kar je sprožilo ogorčenje.

Španska vlada, ki je ena najostrejših kritikov izraelske vojaške operacije v Gazi v Evropi, je ponovno zahtevala izključitev Izraela iz Evrovizije zaradi vojne v Gazi.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala aktiviranje člena 4 NATO. Premier Donald Tusk je dejal, da je država v najkritičnejši točki po drugi svetovni vojni. Rusija trdi, da ni načrtovala napadov na Poljsko in da so bili vsi cilji napadov na Ukrajino doseženi. ZDA so ponovile zavezo k obrambi ozemlja NATO.

Evropski parlament je z minuto molka počastil spomin na žrtve nesreče dvigala Glória v Lizboni in na žrtve požarov v Portugalski. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je ob tem spomnila tudi na težke humanitarne razmere v Gazi zaradi izraelske ofenzive in izrazila solidarnost s Portugalsko.

Poljski generalni državni tožilec Waldemar Żurek je Evropskemu parlamentu poslal zahtevo za odvzem imunitete evroposlancu Grzegorzu Braunu. Zahteva je bila poslana predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsoli in se nanaša na Braunovo kazensko odgovornost.

Veleposlanika Črne Gore v Franciji in na Hrvaškem sta uradno nastopila svoji funkciji. Dubravka Lalović, veleposlanica v Franciji, se je zahvalila za stalno podporo Francije kot strateškega partnerja in zaveznika Črne Gore, še posebej v kontekstu evropske integracije. Predala je poverilna pisma francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. S predajo poverilnih pisem so črnogorski veleposlaniki potrdili zavezanost nadaljnji krepitvi dvostranskih odnosov s Francijo in Hrvaško, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju, dialogu in skupni viziji evropske prihodnosti.

V Libanonu so izraelski droni odvrgli štiri ročne bombe v bližini sil ZN (UNIFIL). UNIFIL je obsodil napad. Grški mediji poročajo o izraelski propagandi, ki poskuša zmanjšati mednarodne kritike zaradi genocida nad Palestinci v Gazi.

Ob Dnevu neodvisnosti Republike Moldavije so voditelji in predstavniki različnih držav ter Evropske unije izrazili podporo državi in njenim državljanom. Romunski premier Ilie Bolojan je ponovil podporo evropski poti Moldavije, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poudaril solidarnost in željo po skupni proevropski prihodnosti ter poudaril pomen enotnosti pri zagotavljanju varnosti. Voditelji zahodnih držav, vključno z Ursulo von der Leyen, so zagotovili nadaljnjo podporo Moldaviji, tudi pri njenem približevanju Evropski uniji. Dumitru Roibu iz Alianse "MOLDOVENII" pa je poudaril, da je za neodvisnost se je treba boriti vsak dan.

Ob 34. obletnici neodvisnosti Republike Moldavije so Združene države Amerike in Romunija izrekle čestitke in podporo. Sekretar ZDA Marco Rubio je poudaril zavezanost ZDA k izgradnji varnejše in bolj uspešne prihodnosti Moldavije, medtem ko je romunski premier Ilie Bolojan zagotovil, da bo Romunija ostala trdna opora Moldaviji, ne glede na izzive.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk so se udeležili praznovanja 34. obletnice neodvisnosti Republike Moldavije v Kišinjevu. Obisk je bil namenjen izkazovanju podpore državi, ki jo pretresajo obtožbe o ruskih poskusih destabilizacije, ter spodbujanju proevropske usmeritve pred prihajajočimi volitvami. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je ob tej priložnosti pozvala k evropski enotnosti.

Predsednik Francije Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk so obiskali Kišinjev, glavno mesto Moldavije, da bi izrazili podporo državi ob 34. obletnici njene neodvisnosti. Obisk je bil viden kot znak solidarnosti v ključnem trenutku za Moldavijo, ki se sooča z izzivi, vključno s poskusi destabilizacije, za katere obtožuje Rusijo. Voditelji so se sestali s predsednico Maio Sandu, da bi razpravljali o prizadevanjih Moldavije za vključitev v Evropsko unijo in o načinih za nasprotovanje ruskemu vplivu pred prihajajočimi volitvami.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je v Riminiju dejala, da so razmere v Gazi grozljive, in pozvala k ustavitvi ubijanja ter končanju trpljenja. Ponovila je, da ima Evropa le dve izbiri: pogumne spremembe ali počasno in boleče drsenje v nepomembnost.

Evropski parlament je tožil Evropsko komisijo zaradi domnevne zlorabe moči v primeru mega-programa ReARM, vrednega 150 milijard evrov, ki naj bi okrepil evropsko obrambno industrijo. Pravni odbor Evropskega parlamenta (JURI) je sprožil pravne postopke pred Evropskim sodiščem proti programu SAFE, ki ga je marca uvedla predsednica komisije Ursula von der Leyen. Tožba izpostavlja nesoglasja med ključnimi odločevalci v Bruslju glede financiranja in nadzora nad programom.

Portugalska je aktivirala Evropski mehanizem za civilno zaščito in zaprosila za pomoč pri gašenju požarov. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je izrazila solidarnost EU s Portugalsko, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je potrdila, da se že mobilizira podpora v obliki štirih letal Canadair. Komisija je že začela z mobilizacijo letal za pomoč pri gašenju gozdnih požarov.

Stranka AKEL se je obrnila na Evropski parlament zaradi aretacije petih ciprskih Grkov v Severnem Cipru, ki so obtoženi vohunstva. Evropski poslanec Yeorgios Yeorgiu je predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola pozval k ukrepanju, pri čemer je aretacijo označil za povračilni ukrep Turčije in zahteval pritisk na Turčijo za njihovo izpustitev.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je napovedala sprejetje treh ključnih vladnih ukrepov, vključno z reformo pravosodja. Medtem je španski kongres potrdil predplačila v višini 147,412 milijonov evrov za skupnosti in 28,734 milijonov evrov za občine, ki jih je predlagala vlada. Ta predplačila so bila dogovorjena z ERC, medtem ko jih je Junts zavrnil.

Poljski minister za pravosodje in generalni tožilec Adam Bodnar je podpisal zahtevo za privolitev Evropskega parlamenta v pregon evropskega poslanca Daniela Obajtka. Zahteva, naslovljena na predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, se nanaša na dva primera, kar kaže na morebitno kazensko odgovornost Obajtka in sproža črne oblake nad njegovo politično prihodnostjo.

Poljski generalni tožilec Adam Bodnar je Evropskemu parlamentu in Sejmu Poljske predložil zahtevi za odvzem imunitete evroposlancu Grzegorzu Braunu in poslancu Romanu Fritzu. Braunu očitajo štiri kazniva dejanja, med drugim drzno krajo, medtem ko je Fritz osumljen sodelovanja pri enem od teh. Med očitki je tudi domnevna kraja ukrajinskih zastav.