Predsednik Preiskovalnega odbora Ruske federacije Aleksander Bastrikin je zahteval podrobno poročilo o poteku preiskave kazenskega postopka v zvezi s smrtjo moškega v Petropavlovsk-Kamčatskem. Nesreča se je zgodila, ko je s strehe stavbe zdrsnila večja količina snega in pod seboj pokopala mimoidočega. Lokalne oblasti so sprožile kazenski postopek zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti ali morebitnih kršitev pri vzdrževanju objektov. Preiskovalni organi trenutno ugotavljajo vse okoliščine dogodka in odgovornost oseb, ki bi morale poskrbeti za varno odstranjevanje snega s streh. Bastrikinov neposredni nadzor nad primerom kaže na resnost obravnave incidentov, povezanih z varnostjo državljanov v ekstremnih vremenskih razmerah. Regionalna tiskovna služba je potrdila, da bo poročilo vključevalo dosedanje ugotovitve in načrtovane nadaljnje korake preiskave. Takšni dogodki na ruskem Daljnem vzhodu pogosto sprožijo vprašanja o učinkovitosti komunalnih služb in odgovornosti lastnikov nepremičnin v zimskem času. Preiskovalni odbor bo preučil, ali so bili upoštevani vsi varnostni protokoli, ki so predpisani za območja z visokimi snežnimi padavinami.

Po eksploziji svetlobno-zvočne granate v Siktivkarju so v zdravstvene ustanove prepeljali 18 ljudi. Pomočnik ruskega ministra za zdravje Aleksej je novinarjem sporočil, da je devet od teh 18 v zelo težkem stanju.

V zasebni stanovanjski hiši v mestu Usurijsk v ruskem Primorskem kraju je 15. januarja 2025 prišlo do silovite eksplozije gospodinjskega plina, ki je povzročila porušitev objekta. Reševalne ekipe so izpod ruševin uspele rešiti tri osebe, ki so bile nemudoma predane zdravstveni oskrbi. Po navedbah lokalnega ministrstva za zdravje je ena izmed rešenih žensk kasneje v bolnišnici podlegla poškodbam, medtem ko ostala dva poškodovanca ostajata na zdravljenju v srednje težkem stanju. Eksploziji je sledil manjši požar na območju dveh kvadratnih metrov, ki so ga gasilci hitro omejili. Na prizorišču nesreče na ulici Vorovskega je v reševalni akciji sodelovalo 24 strokovnjakov in pet enot tehnične opreme. Dogodek je povzročil popolno uničenje stanovanjskega objekta, kar je zahtevalo obsežno posredovanje služb za civilno zaščito in reševanje. Lokalno tožilstvo v Usurijsku je že sprožilo preiskavo o okoliščinah nesreče. Pristojni organi bodo v okviru nadzora preverili tehnično stanje plinskih sistemov v hiši ter upoštevanje varnostnih norm v stanovanjskem sektorju. Nesreča se je zgodila v obdobju povečane pozornosti na varnost plinske infrastrukture v Rusiji, saj so podobni incidenti v preteklosti že povzročili večje število žrtev.

Vladimir Putin je izjavil, da se mednarodne razmere slabšajo, diplomacijo pa nadomeščajo enostranska dejanja, zaradi česar trpi veliko držav. Poudaril je, da mir ne pride sam po sebi, ampak ga je treba graditi vsak dan. Izrazil je tudi stališče, da je treba konflikt v Ukrajini rešiti čim prej.

Preiskovalni odbor Ruske federacije je v odsotnosti vložil obtožnice proti več tujim uradnikom zaradi domnevnega uničevanja spomenikov sovjetskim vojakom. Med obtoženimi so podpredsednica Evropske komisije in visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas, državni sekretar estonske državne pisarne Taimar Peterkop ter litovski minister za kulturo Simonas Kairys. Novico o pravnem postopku je v intervjuju za tiskovno agencijo TASS ob 15. obletnici ustanovitve odbora naznanil njegov vodja Aleksander Bastrikin. Obtožbe se nanašajo na dejanja v baltskih državah, kjer so oblasti po začetku ruske invazije na Ukrajino pospešile odstranjevanje simbolov iz sovjetskega obdobja, ki jih dojemajo kot simbole nekdanje okupacije. Ruska stran te poteze interpretira kot kazniva dejanja zoper zgodovinski spomin in poveličevanje nacizma, kar je vodilo do uvrstitve omenjenih politikov na seznam iskanih oseb. Kaja Kallas, ki je pred nastopom funkcije v Bruslju služila kot estonska premierka, je bila že pred tem tarča ruskih pravosodnih organov. Ta poteza Moskve dodatno zaostruje diplomatske odnose med Rusijo in Evropsko unijo ter poudarja globok razkol v interpretaciji zgodovine druge svetovne vojne. Baltske države in širša mednarodna skupnost ruske obtožnice zavračajo kot politično motivirane in neutemeljene, hkrati pa opozarjajo na rusko uporabo pravosodnega sistema za pritiske na tuje državnike, ki podpirajo Ukrajino in zagovarjajo nacionalno suverenost svojih držav pri urejanju javnega prostora.

Preiskovalni odbor Ruske federacije je zaključil, da je bil motiv za umor ukrajinskega reperja Andyja Cartwrighta, čigar pravo ime je bilo Aleksander Juško, ljubosumje njegove soproge Marine Kohal. Namestnik vodja preiskovalnega urada v Sankt Peterburgu Artem Černenko je potrdil, da je Kohalova dejanje načrtovala, ker se ni mogla spoprijeti s čustvi ob domnevni nezvestobi. Po navedbah preiskovalcev je obtoženka po umoru žrtev tudi razkosala, da bi prikrila sledi zločina. Primer je v javnosti sprožil buren odziv zaradi izjemne krutosti in nenavadnih okoliščin, v katerih so bili najti ostanki glasbenika. Kohalova je sprva trdila, da je reper umrl zaradi prevelikega odmerka drog, ona pa naj bi telo razkosala le zato, da bi preprečila sramoto ob njegovi smrti. Forenzične analize in zbrani dokazi so to tezo zavrnili ter potrdili, da je šlo za premišljen umor. Preiskava je pokazala, da je bila dinamika njunega odnosa dalj časa nestabilna, kar je privedlo do tragičnega incidenta v njunem stanovanju v Sankt Peterburgu. Postopek proti Kohalovi se sedaj seli v naslednjo fazo sodne obravnave.

Ruski preiskovalni odbor je v okviru obsežne preiskave korupcije zamrznil premoženje Dmitrija Doščatova, nekdanjega prvega namestnika načelnika moskovske podzemne železnice, v vrednosti 100 milijonov rubljev. Predsednik preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je 14. januarja 2026 potrdil, da je preiskava primera prejemanja podkupnin zaključena, zadeva pa je bila predana sodišču. Ukrep zasega premoženja je bil izveden kot zavarovanje v kazenskem postopku, v katerem Doščatovu očetujejo zlorabo položaja za osebno okoriščanje. Doščatov, ki je bil aretiran že leta 2024, se sooča z resnimi obtožbami o korupciji na visokem nivoju znotraj ene najpomembnejših infrastrukturnih institucij v ruski prestolnici. Preiskovalci so tekom postopka identificirali in zavarovali nepremičnine ter druge dragocenosti, ki naj bi bile pridobljene z nezakonitimi sredstvi. Bastrikin je ob tem izpostavil, da gre za del širših prizadevanj države pri zatiranju sistemske korupcije v javnem sektorju. Dogodek sovpada s poročili o drugih visokih korupcijskih primerih v Rusiji, vključno z obtožbami proti nekdanjemu guvernerju rjazanske regije Nikolaju Ljubimovu. Čeprav ruske oblasti poudarjajo uspeh pri preganjanju gospodarskega kriminala, neodvisni opazovalci pogosto opozarjajo na politično motiviranost tovrstnih procesov. Moskovska podzemna železnica sicer ostaja ključna strateška točka mesta, kjer so investicijski projekti redno predmet nadzora zaradi sumov o odtekanju javnega denarja.

Ruski organi pregona so v sredo, 14. januarja 2025, v Kaliningrajski oblasti pridržali direktorja narodnega parka Kurska kosa Anatolija Kalino. Informacijo o pridržanju so sprva posredovali viri znotraj nujnih služb in varnostnih struktur, kasneje pa so jo povzele večje tiskovne agencije, vključno s TASS in RIA Novosti. Podrobnosti o razlogih za aretacijo ali konkretnih obtožbah proti vodji zaščitenega območja uradne službe trenutno še niso razkrile. Anatolij Kalina narodni park, ki je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine, vodi že od leta 2011. Operativne službe po navedbah lokalnih medijev trenutno še izvajajo preiskovalna dejanja, uradnih komentarjev s strani vodstva parka ali policije pa javnost še ni prejela. Pridržanje odmeva predvsem zaradi pomembnosti parka, ki velja za eno najbolj obiskanih naravnih znamenitosti v regiji. Preiskava se nadaljuje, v prihodnjih dneh pa se pričakuje uradna izjava tožilstva ali preiskovalnega komiteja, ki bo pojasnila pravno podlago za odvzem prostosti dolgoletnemu direktorju. Kurska kosa je sicer strateško pomembno območje na meji z Litvo, kar vsakršnim dogodkom na tem področju daje dodatno težo.

Ruski preiskovalni organi so pridržali dva višja zdravnika v mestu Novokuznjeck v zahodni Sibiriji, potem ko je v tamkajšnji porodnišnici ta mesec umrlo devet novorojenčkov. Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da uradni vzrok smrti otrok še ni znan, preiskava pa še poteka. Dogodek je v Rusiji sprožil val ogorčenja in močne javne odzive, saj gre za eno najhujših tovrstnih tragedij v zadnjem času. Pridržana zdravstvena delavca sta trenutno v postopku obravnave zaradi suma malomarnosti ali neustreznega izvajanja zdravniške dolžnosti, čeprav uradne obtožnice še niso bile javno razkrite. Regionalne oblasti v Sibiriji so medtem uvedle izredni nadzor nad higienskimi in operativnimi standardi v porodnišnici, kjer so se zgodili tragični primeri. Javnost v Rusiji zahteva odgovore in transparentnost pri preiskavi, saj se pojavljajo ugibanja o morebitnih bolnišničnih okužbah ali sistemskih napakah pri oskrbi najmlajših bolnikov. Preiskovalni odbor, ki neposredno poroča predsedniku države, je prevzel nadzor nad primerom, kar kaže na resnost situacije na državni ravni.

Predsednik ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je v sredo, 14. januarja 2026, sporočil, da je preiskava v celoti rekonstruirala vse faze načrtovanja in izvedbe terorističnega napada v koncertni dvorani Crocus City Hall. Po besedah Bastrikina so ruski preiskovalci ugotovili, da za organizacijo in izvedbo napada stojijo ukrajinske obveščevalne službe, ki naj bi operacijo usmerjale iz Kijeva. Bastrikin je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS poudaril, da je preiskovalcem uspelo identificirati celotno verigo dogodkov, ki so privedli do tragedije v moskovskem predmestju. Ruski organi pregona trdijo, da so bili vsi koraki priprave — od financiranja do same izvedbe — skrbno načrtovani s strani ukrajinskih organov, kar naj bi potrjevali zbrani dokazi v tekočem postopku. Uradni Kijev je v preteklosti že večkrat zavrnil kakršno koli vpletenost v omenjeni napad in obtožbe označil za del ruske propagande. Kljub temu ruski preiskovalni odbor vztraja pri svojih ugotovitvah in napoveduje nadaljnje pravne postopke proti vpletenim osebam, ki so po njihovem mnenju odgovorne za enega najhujših terorističnih dejanj na ruskih tleh v zadnjih letih.

V Simferopolu na Krimu so preiskovalni organi sprožili kazenski postopek po smrti novorojenčka v tamkajšnjem perinatalnem centru. Otrok je umrl le dva dni po rojstvu, kot uradni vzrok smrti pa je navedena sepsa. Mati umrlega dojenčka je javno obtožila zdravstveno osebje malomarnosti, ki naj bi privedla do usodnega poslabšanja zdravstvenega stanja njenega otroka. Poleg očitkov o strokovni napaki mati trdi, da so zaposleni v bolnišnici po dogodku ponaredili dokumentacijo, da bi prikrili dejanske okoliščine primera. Po poročanju medija Baza so preiskave usmerjene v ugotavljanje morebitne kazenske odgovornosti zdravniškega osebja in preverjanje pristnosti medicinskih zapisov. Incident je sprožil val razprav o stanju in varnosti v regionalnih porodnišnicah. Oblasti so napovedale temeljito revizijo postopkov, ki so bili izvedeni med porodom in v obdobju po njem, da bi razjasnili, ali bi se tragediji z ustrezno oskrbo lahko izognili.

Po poročilih medijev se je v javnosti pojavila zgodba o ženski, ki je bila paralizirana med porodom v porodnišnici številka 1 v Novokuznecku, kjer je med novoletnimi prazniki umrlo devet otrok. Razkrit je bil tudi primer ženske, ki je po izgubi otroka med porodom v isti porodnišnici umrla.

Nekdanji guverner Rjazanske oblasti in nekdanji ruski senator Nikolaj Ljubimov je bil uradno obtožen prejemanja podkupnin v skupni vrednosti več kot 270 milijonov rubljev (približno 2,6 milijona evrov). Predsednik preiskovalnega odbora Ruske federacije Aleksander Bastrikin je razkril, da je Ljubimov največji znesek v višini 252 milijonov rubljev prejel v zameno za imenovanje določene osebe na položaj podguvernerja ter za zagotavljanje splošnega političnega pokroviteljstva. Poleg spornega imenovanja preiskovalci nekdanjemu guvernerju očitajo tudi prejemanje podkupnin v višini 12 in 8 milijonov rubljev. Ta sredstva naj bi prejel kot plačilo za posredovanje pri sklenitvi državnih pogodb za dobavo medicinske opreme. Bastrikin je poudaril, da so bili ti finančni tokovi del sistematične korupcije v času Ljubimovega mandata na čelu regije. Nikolaj Ljubimov, ki je Rjazansko oblast vodil med letoma 2017 in 2022, nato pa opravljal funkcijo senatorja, je svoje parlamentarne pristojnosti predčasno odložil decembra 2024. Moskovsko sodišče je zanj že odredilo pripor, preiskava pa se nadaljuje v smeri ugotavljanja morebitnih dodatnih vpletenih oseb v korupcijsko mrežo.

Preiskovalni komite Ruske federacije je naletel na težave pri razjasnitvi okoliščin skrivnostnega izginotja Sergeja Usolceva in njegove družine, ki so v Krasnojarskem okraju izginili konec septembra lani. Namestnica vodja oddelka za preiskovanje posebno pomembnih zadev Jana Sirimbetova je 11. januarja pojasnila, da preiskovalci niso mogli opraviti zaslišanj sinov in nekdanje žene pogrešanega, saj so ti zapustili ozemlje Ruske federacije. Usolcev je izginil skupaj z ženo Irino pod nenavadnimi okoliščinami, primer pa je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi nepojasnjenih podrobnosti njihovega izginotja v Sibiriji. Kljub intenzivni preiskavi ključnih prič ni mogoče doseči, kar zavira napredek pri ugotavljanju usode pogrešanih oseb. Organi pregona se zdaj trudijo vzpostaviti mednarodno sodelovanje ali poiskati alternativne načine za pridobitev potrebnih izjav. Preiskava se osredotoča na vse možne scenarije, vključno s kaznivim dejanjem, vendar pomanjkanje dostopa do ožjih družinskih članov, ki bi lahko podali ključne informacije o družinskih razmerah in dogodkih pred izginotjem, močno otežuje delo organov v Krasnojarskem okraju in Hakasiji. Ruske oblasti za zdaj niso razkrile točne lokacije, kje naj bi se omenjeni družinski člani trenutno nahajali.

Ruski inšpekcijski organi so v zasebnem domu za starejše Dolgožitelj v mestu Vidno v moskovski regiji odkrili približno deset resnih kršitev sanitarno-epidemioloških predpisov. Preiskava se je začela po decembrskem dogodku, ko je v ustanovi zaradi množične zastrupitve umrlo šest oskrbovancev. Uradni sodni dokumenti razkrivajo, da dom ni zagotavljal osnovnih higienskih standardov in ustreznih pogojev za bivanje starostnikov. Inšpektorji so med nadzorom ugotovili, da v objektu niso izvajali potrebnih dezinfekcijskih ukrepov, prav tako pa niso imeli ustrezne medicinske dokumentacije za svoje varovance. Poleg tega so preiskovalci naleteli na pomanjkljivosti pri pripravi hrane, kar naj bi bil tudi neposreden vzrok za tragičen incident s konca lanskega leta. Vodstvo ustanove se bo moralo spopasti s hudimi pravnimi posledicami zaradi malomarnosti. Ruski preiskovalni odbor nadaljuje s kazenskim postopkom, medtem ko so nekatere dejavnosti v domu že začasno ustavili. Primer je v Rusiji sprožil širšo razpravo o pomanjkljivem nadzoru nad zasebnimi zavodi za socialno varstvo, ki se pogosto izogibajo strogim državnim standardom v zameno za nižje operativne stroške.

Predsednik preiskovalnega odbora Ruske federacije Aleksander Bastrikin je vodstvu sanktpeterburškega oddelka naročil pripravo podrobnega poročila o okoliščinah rušenja stavbe nekdanjega Vsesluznega znanstvenoraziskovalnega inštituta za industrijo celuloze in papirja (VNIIB). Ukrep je sledil poostrenemu nadzoru nad pravnimi vidiki rušenja, ki je v ruski javnosti in na družbenih omrežjih sprožilo precejšen odziv in proteste civilne družbe. Bastrikin je od vršilca dolžnosti vodje glavnega preiskovalnega urada v Sankt Peterburgu, Dmitrija Ivanova, zahteval pravno oceno vseh okoliščin in informacijo o že sprejetih procesnih odločitvah. Zgradba, ki se nahaja na lokaciji, kjer ima investitor veljavno dovoljenje za gradnjo večstanovanjskega objekta do konca leta 2027, je bila zgrajena med letoma 1955 in 1957 po načrtih arhitektov Žuravljova in Filipove. Kljub temu da ima investitor vso potrebno dokumentacijo za izvedbo rušilnih del, se je situacija zaostrila zaradi nasprotovanja aktivistov in lokalnih prebivalcev. Inštitut je svojo dejavnost sicer prenehal opravljati že leta 2017, vendar stavba za del javnosti predstavlja pomembno arhitekturno dediščino. Napetosti na terenu so prerasle v fizične obračune, saj so poročali o incidentu, v katerem je moški s poprovim sprejem napadel varnostnika, ki aktivistom ni dovolil dostopa do območja rušenja. Preiskovalni odbor bo zdaj preučil zakonitost vseh postopkov, povezanih z načrtovano gradnjo in rušenjem, medtem ko prebivalci še naprej pozivajo k zaščiti zgodovinskega videza mesta. Primer odraža širšo problematiko ohranjanja sovjetske arhitekturne dediščine sredi intenzivnih nepremičninskih pritiskov v ruskih velemestih.

Po eksploziji plina v stanovanjskem bloku v Tveru, v kateri je umrl en človek, dva pa sta bila ranjena, so sprožili kazensko preiskavo. Preiskovalci domnevajo, da je bil vzrok eksplozije uhajanje gospodinjskega plina.

Ruski preiskovalni odbor je sprožil preiskavo po odkritju trupla 64-letnega Jurija Presnjakova, dolgoletnega reševalca in zdravnika na postaji nujne medicinske pomoči v Surgutu. Truplo zdravnika so z vbodno rano našli 3. januarja v njegovem osebnem avtomobilu na ulici Pervoprohodcev. Po poročanju lokalnih medijev, vključno s Komsomolsko pravdo, so na kraju dogodka posredovale policijske enote, ki še vedno ugotavljajo natančne okoliščine domnevnega umora. Presnjakov je bil v lokalni skupnosti izjemno spoštovan strokovnjak, ki je v svoji karieri rešil na tisoče življenj. Še posebej odmeven je bil primer iz leta 2023, ko sta s kolegom po 39-minutnem oživljanju povrnila srčno funkcijo 68-letnemu moškemu v stanju klinične smrti. Prebivalci Surguta se na družbenih omrežjih množično poslavljajo od pokojnika in izrekajo sožalje njegovi družini, medtem ko preiskovalni organi nadaljujejo z zbiranjem dokazov o tem nasilnem dejanju.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da se je število smrtnih žrtev napada na naselje Horli v okupirani ukrajinski regiji Herson povečalo na 29. Uradna govornica odbora Svetlana Petrenko je navedla, da sta med ubitimi tudi dva mladoletnika, skupno število ranjenih pa znaša najmanj 60 oseb. Napad so ukrajinske sile izvedle v novoletni noči, 1. januarja, s ciljem na omenjeno vas. Ruska stran dogodek opisuje kot neposreden ukrajinski napad na civilno infrastrukturo, pri čemer preiskovalci še naprej ugotavljajo identiteto žrtev in obseg povzročene škode. Ukrajinska stran uradno napada na to specifično lokacijo in civilnih žrtev v takšnem obsegu ni potrdila, vendar so ruske oblasti na zasedenih območjih že začele s postopki izplačevanja socialnih odškodnin družinam ubitih. Razmere v regiji ostajajo napete, saj gre za enega izmed najbolj smrtonosnih napadov na tem območju v zadnjem obdobju.

Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da je družina Usolcev, ki je izginila septembra 2025 v Krasnojarskem okraju, najverjetneje potovala proti gori Malvinka, kjer se nahaja 'kamen želja', kamnita tvorba v obliki piramide.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na območju regije Herson, ki je pod ruskim nadzorom, povečalo. Napad, ki se je zgodil med novoletnim praznovanjem v vasi Horli, je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruski preiskovalni komite je dogodek opredelil kot teroristično dejanje, medtem ko Kremelj napad izkorišča za utrjevanje narativa o ukrajinskih napadih na civilne cilje. Ukrajinska stran je pred tem obtožila Rusijo napadov na Harkov, kar pa je rusko obrambno ministrstvo uradno zanikalo in obtožbe označilo za poskus preusmerjanja pozornosti z dogodkov v Hersonu. Napadi so se zgodili v času, ko so bila mirovna prizadevanja ponovno v ospredju, vendar so zadnja zaostrovanja in medsebojne obtožbe možnosti za pogajanja ponovno potisnila v ozadje. Rusija je zaradi napada že zagrozila s povračilnimi ukrepi, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti vojne, bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po začetku preiskave protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na vprašanja varnosti, krepitev obrambnih sil in mirovna pogajanja, ki jih vodi urad predsednika. Istočasno se državi zapletata v oster verbalni spor glede smrtonosnega napada v zasedeni vasi Horli v regiji Herson. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi sta bila tudi dva otroka. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil in sporočil, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško infrastrukturo in energetske objekte okupatorja. Generalštab ukrajinske vojske je objavil seznam zadetih ciljev, na katerem pa vasi Horli ni bilo.

Predsednik Preiskovalnega odbora Ruske federacije Aleksander Bastrikin je ukazal uvedbo kazenskega postopka v povezavi s poročili o domnevnih napadih priseljencev na prebivalce Novosibirska. Kot je v uradnem sporočilu za javnost navedla tiskovna služba odbora, so bila povod za preiskavo številna obvestila o nasilnih dogodkih v tem sibirskem mestu. Preiskovalni organi bodo v okviru kazenskega postopka preverili navedbe o napadih, ki so jih po dostopnih informacijah izvedli tuji državljani oziroma priseljenci. Bastrikin je od podrejenih zahteval hitro in temeljito razjasnitev okoliščin teh incidentov, ki so v lokalnem okolju povzročili vznemirjenje. Gre za del širšega prizadevanja ruskih organov pregona za nadzor nad incidenti, ki vključujejo migrantske skupnosti v večjih mestih.

V petek, 2. januarja, se je v Leningrajski oblasti na kanalu Nova Ladoga zgodila huda nesreča zračnega čolna, v kateri so umrle tri osebe. Po poročanju ruskih preiskovalnih organov je plovilo, na katerem je bilo po različnih podatkih štiri ali pet oseb, trčilo v konstrukcijo pontonskega mostu in se prevrnilo. Eden izmed potnikov je nesrečo preživel, reševalne službe pa so potrdile tri smrtne žrtve. Zahodna medregionalna preiskovalna uprava za promet pri preiskovalnem odboru Ruske federacije je zaradi dogodka že uvedla kazenski postopek. Preiskava temelji na sumu kršitve pravil o varnosti prometa in uporabe notranjega vodnega prometa, ki je povzročila smrt dveh ali več oseb iz malomarnosti. Oblasti so ob tem opozorile, da je bila navigacija za manjša plovila na vseh vodnih objektih v regiji uradno zaprta že od 15. novembra, kar pomeni, da plovilo v času nesreče sploh ne bi smelo biti na vodi.

V ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na obmorsko letovišče Horli v Hersonski oblasti je bil ranjen državljan Srbije. Po besedah proruskega guvernerja regije Vladimirja Salda je srbski državljan v času napada, ki se je zgodil v novoletni noči, praznoval v eni izmed lokalnih kavarn. Ranjenec je utrpel lažje poškodbe zaradi drobcev granat in je bil oskrbljen v bolnišnici v Skadovsku. Napad je bil usmerjen na kavarno in hotel na obali Črnega morja, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ruski preiskovalni komite je ob tem sporočil, da je napad zahteval 27 smrtnih žrtev, med njimi sta bila dva mladoletnika, več kot 30 ljudi pa je bilo ranjenih. Istočasno ukrajinske obveščevalne službe opozarjajo na možnost obsežnih ruskih provokacij, ki naj bi se zgodile pred pravoslavnim božičem ali med njim. Po navedbah Kijeva želi Moskva z domnevnimi napadi pod tuje krinko ustvariti pretvezo za prekinitev mirovnih pogajanj. Ukrajinska civilna protiobveščevalna služba (SZRU) izpostavlja, da bi ruske tajne službe lahko uporabile silovita sredstva, ki bi povzročila velike človeške izgube, z namenom destabilizacije pogajalskih procesov. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi predhodnih ruskih obtožb o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina, kar Kijev kategorično zanika.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnje srečanje voditeljev.

V regiji Murmansk na severozahodu Rusije so reševalne službe začele iskalno akcijo za 57-letno žensko, ki jo je med aktivnostjo kopanja v ledeni vodi, znano kot "ice-floating", odnesel močan tok reke Tuloma. Incident se je zgodil 1. januarja v okrožju Kola, ko je udeleženka v posebnem izolacijskem hidrokosatumu izginila pod gladino reke. Preiskovalni odbor Ruske federacije je zaradi dogodka že sprožil kazenski postopek, ki se nanaša na opravljanje storitev, ki ne izpolnjujejo varnostnih standardov. Ruski preiskovalci trenutno ugotavljajo okoliščine nesreče in odgovornost organizatorjev te turistične dejavnosti. Iskanje pogrešane osebe na območju reke Tuloma se nadaljuje s pomočjo potapljačev in specializiranih enot ministrstva za izredne razmere (MČS), vendar pa delo otežujejo nizke temperature in močni rečni tokovi. To dejavnost, ki vključuje lebdenje na površju ledene vode v neoprenskih oblekah, pogosto oglašujejo kot del turistične ponudbe v arktičnih regijah.

Po poročanju tožilstva je obseg zrušitve strehe na skladišču Wildberries v Jurgi v regiji Kemerovo znašal 500 kvadratnih metrov. Ruski preiskovalni odbor je sprožil kazenski postopek zaradi kršitve varnostnih predpisov.

Oblasti v Hersonski regiji so sporočile, da so identificirale identitete 13 ljudi, ki so umrli v napadu v Horlih. Guverner regije Vladimir Saldo je dejal, da strokovnjaki nadaljujejo z delom na identifikaciji preostalih žrtev.

V ruski regiji Murmansk so reševalne ekipe sprožile obsežno iskalno akcijo po ženski, ki jo je med izvajanjem ekstremne dejavnosti na reki Tuloma odnesel močan rečni tok. Incident se je zgodil 1. januarja v večernih urah v bližini kraja Kola, kjer se je skupina ljudi udeležila t. i. ledenega lebdenja (ice-floating). Gre za ekstremno obliko sprostitve v posebnih neoprenskih oblekah v mrzli vodi, ki pa se je v tem primeru končala tragično, saj je ena izmed udeleženk izginila pod gladino. Ruski preiskovalni odbor je po dogodku nemudoma sprožil kazenski postopek zaradi suma zagotavljanja storitev, ki ne izpolnjujejo varnostnih standardov za zdravje in življenje potrošnikov. Iskalno akcijo, ki jo ovirajo zahtevne zimske razmere in močni tokovi reke Tulome, izvajajo enote Ministrstva za izredne razmere (MČS). Preiskovalci trenutno preverjajo odgovornost organizatorjev skupinske vadbe in okoliščine, ki so privedle do tega, da je tok premagal varnostne ukrepe in udeleženko odnesel s prizorišča.

Predsednik ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je zahteval podrobno poročilo o poteku kazenske preiskave, ki so jo sprožili po obsežnih nemirih v mestu Podolsk v moskovski regiji. Po uradnih navedbah tiskovne službe preiskovalnega odbora je 1. januarja prišlo do množičnega pretepa, v katerem je sodelovalo približno 40 moških, pri čemer je bilo uporabljeno tudi strelno orožje. Incident se je sprevrgel v hudo kršitev javnega reda in miru, zaradi česar so oblasti uvedle postopek o množičnih neredih. Bastrikin je od podrejenih zahteval pojasnila o vseh okoliščinah dogodka in identifikacijo vseh vpletenih oseb. Ruski organi pregona so potrdili, da se preiskava nadaljuje, medtem ko podrobnosti o morebitnih žrtvah ali motivih za konflikt še niso v celoti razkrite javnosti. Dogodek je v moskovski regiji povzročil precejšnje vznemirjenje, saj gre za enega večjih primerov skupinskega nasilja v zadnjem času.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je v napadu z dronom na hotel in kavarno v delu Hersonske regije pod ruskim nadzorom ubila najmanj 27 ljudi med novoletno zabavo. Preiskovalni odbor preiskuje napad kot teroristično dejanje. Ukrajina je medtem poročala o uspešnih napadih na ruske zračne baze globoko v Rusiji in zadela rusko rafinerijo Ilski.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je med novoletno nočjo izvedla napad z droni v regiji Herson, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi. Ukrajinski predsednik Zelenski pa je Rusijo obtožil, da je ponovno ciljala na energetske objekte v Ukrajini in izvedla več kot 200 napadov z droni.

Ruski preiskovalni odbor je sprožil kazenski postopek v zvezi z domnevnim terorističnim dejanjem po napadu ukrajinskih sil na vas v Hersonski oblasti. Po navedbah uradne govorke odbora Svetlane Petrenko je v napadu, ki je vključeval brezpilotne letalnike in udar na hotelski objekt, življenje izgubilo več kot 20 civilistov. Incident se je zgodil na območju, ki je pod ruskim nadzorom, ruske oblasti pa so dogodek označile za načrtno dejanje proti civilnemu prebivalstvu. Preiskovalci zbirajo dokaze na kraju dogodka, medtem ko Ruska federacija napad uporablja kot podlago za obtožbe o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava s strani ukrajinske vojske. Napad naj bi povzročil precejšnjo gmotno škodo na civilni infrastrukturi, število žrtev pa bi se po nekaterih poročilih lahko še povišalo, saj preiskava vpliva napada na lokalno skupnost še poteka. Ukrajinska stran se na specifične obtožbe o napadu na civilne cilje v tem kontekstu še ni uradno odzvala.

Preiskovalni odbor Ruske federacije je sprožil kazenski postopek zaradi terorističnega dejanja po napadu ukrajinskih sil na naselje Horli v regiji Herson, v katerem je umrlo najmanj 24 ljudi. Po navedbah ruskih oblasti so ukrajinski brezpilotni letalniki v novoletni noči napadli lokalno kavarno in hotel. Med žrtvami naj bi bil tudi otrok, približno 30 oseb pa je bilo v napadu ranjenih. Napad se je zgodil v trenutku, ko se je v prostorih predvajal novoletni nagovor ruskega predsednika. Ruski preiskovalci trdijo, da je bil eden izmed dronov opremljen s termitno vžigalno zmesjo, kar je povzročilo hiter vžig in onemogočilo evakuacijo civilistov iz objektov. Uradna govornica preiskovalnega odbora Svetlana Petrenko je sporočila, da dogodek obravnavajo kot načrtovan teroristični napad na civilno prebivalstvo. Ukrajinska stran se na obtožbe o uporabi termitnih sredstev in namernem ciljanju civilnih objektov v tem konkretnem incidentu še ni odzvala. Regija Herson sicer ostaja eno izmed ključnih bojišč, kjer obe strani redno izvajata napade z brezpilotnimi letalniki.

V ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na regijo Herson je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da so ukrajinske sile ciljale kavarno in hotel v času novoletnega praznovanja. Po navedbah tiskovne predstavnice odbora Svetlane Petrenko so tarče napada vključevale civilne objekte, kjer se je zadrževalo večje število ljudi. Ruski organi so incident označili za teroristični napad in sprožili preiskavo o okoliščinah dogodka. Med žrtvami naj bi bili po dostopnih informacijah civilisti, ki so se zbrali v kavarni. Ukrajinska stran uradnih navedb o konkretnem napadu še ni podrobneje komentirala, medtem ko se spopadi na območju Hersona, ki je pod delnim ruskim nadzorom, v zadnjem obdobju stopnjujejo. Napad velja za enega najbolj krvavih incidentov na tem območju v zadnjih mesecih.

Ruski preiskovalni odbor je sprožil uradni kazenski postopek zaradi suma terorističnega dejanja po napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na objekt v vasi Horli v regiji Herson. Po poročanju tiskovne službe omenjenega organa so tarčo napada predstavljali prostori lokalne kavarne, pri čemer so oblasti potrdile žrtve med civilnim prebivalstvom. Napad se je zgodil v delu hersonske regije, ki je trenutno pod ruskim nadzorom. Ruski preiskovalci trenutno izvajajo operativne dejavnosti, s katerimi poskušajo identificirati osebe, ki so sodelovale pri načrtovanju in izvedbi napada. Dogodek se uvršča v širši okvir stopnjevanja sovražnosti na zasedenih ozemljih, kjer so civilni objekti vse pogosteje tarče napadov z droni. Ruska stran dogodek kategorično označuje za teroristični napad na civilno infrastrukturo, medtem ko preiskava o natančnih okoliščinah še poteka.

V Zabajkalskem okraju je bilo 13 nepremičninskih posrednikov podjetja "Zabajkalska hipotekarna družba" obtoženih goljufije pri prejemu izplačil materinskega kapitala v posebno velikem obsegu. Oškodovali so zvezni proračun za 84 milijonov rubljev, zato je bilo njihovo premoženje v skupni vrednosti 22 milijonov rubljev zaseženo. Skupina je med letoma 2022 in 2023 sklepala fiktivne posojilne pogodbe s prebivalci okraja in si prisvojila sredstva s prenapihovanjem vrednosti zemljišč.

V Irkutsku so odkrili trupli dveh dečkov v stanovanju. Mati je osumljena dvojnega umora, sprožena je kazenska preiskava. Družina ima še enega otroka.

V Moskvi sta bila ubita dva policista, ki sta sodelovala v vojni proti Ukrajini. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je prevzela odgovornost za napad. Policista sta bila likvidirana v Jelecki ulici, sodelovala pa sta tudi pri mučenju ukrajinskih vojnih ujetnikov. V bližini kraja dogodka je bil pred tem razstreljen avtomobil ruskega generala Fanila Sarvarova, ki se je boril proti Ukrajini.

Direktorico doma za ostarele v Vidnem so aretirali. Obtožena je, da je ponujala storitve, ki niso izpolnjevale varnostnih zahtev. V zastrupitvi je umrlo šest ljudi, več kot 40 pa je bilo poškodovanih. Skupno je bilo zastrupljenih 54 oseb.

V Moskvi je prišlo do eksplozije avtomobila, v kateri so umrli dva prometna policista in še ena oseba. Ruski preiskovalni odbor preiskuje incident, ki se je zgodil v ulici Jeleckaja, kjer naj bi eksplozivno napravo aktivirala oseba, ko so se ji policisti približali. Ruske oblasti so potrdile smrt treh ljudi.

V Moskvi so ruski preiskovalci sporočili, da so v eksploziji umrli trije ljudje, vključno z dvema policistoma in mimoidočim. Eksplozija se je zgodila dva dni po tem, ko je avtomobilska bomba ubila visokega ruskega generala.

V noči na 24. december je na parkirišču v moskovski četrti Orehovo-Borisovo prišlo do eksplozije v bližini službenega vozila policije. V eksploziji so umrli trije ljudje: dva policista in moški, ki je sprožil eksplozivno napravo. Preiskovalci so sprožili kazensko preiskavo. Na istem območju je bil pred dvema dnevoma podtaknjen eksploziv pod vozilo generala Fanila Sarvarova. Po navedbah preiskovalcev sta policista opazila sumljivo osebo v bližini vozila, nakar je eksplozija ubila oba in storilca.

V Moskvi sta v noči s torka na sredo umrla dva policista v eksploziji blizu kraja, kjer je bil pred tem ubit ruski general. Ruski preiskovalni odbor je potrdil dogodek.

V Moskvi je v eksploziji bombe umrle tri osebe, vključno z dvema prometnima policistoma. Eksplozija se je zgodila v južnem delu mesta, blizu kraja, kjer je pred nekaj dnevi v podobni eksploziji umrl ruski general Fanil Sarvarov. Ruski preiskovalni odbor trdi, da je bombo podtaknila ukrajinska obveščevalna služba.

V eksploziji v Moskvi so umrli trije ljudje, med njimi dva prometna policista. Oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih smrtonosnega dogodka.

V eksploziji avtomobila v Moskvi, natančneje na ulici Jelecki, sta umrla dva policista, še dva pa sta bila hudo ranjena in prepeljana v bolnišnico. Eksplozija se je zgodila blizu policijske postaje.

V Moskvi je bil v ponedeljek ubit general ruskega generalštaba Fanil Sarvarov, ko je pod njegovim avtomobilom eksplodirala bomba. Ruske oblasti so sprožile preiskavo in med možnimi vzroki omenjajo tudi vpletenost ukrajinskih specialnih služb. Sarvarov je bil vodja oddelka za operativno usposabljanje v ruskem generalštabu.