Ameriški finančni trgi so v ponedeljek zabeležili mešane rezultate, potem ko so napovedi predsednika Donalda Trumpa o spremembah v regulaciji izdajateljev kreditnih kartic povzročile oster padec delnic teh podjetij. Medtem ko so širši indeksi, kot je S&P 500, ostali relativno stabilni, vlagatelje skrbi morebiten upad dobičkov v finančnem sektorju zaradi napovedanih omejitev. Hkrati se stopnjujejo napetosti med Belo hišo in zveznimi rezervami, kar povečuje negotovost glede prihodnje denarne politike Združenih držav Amerike. V energetskem sektorju so naftni delavci v teksaškem Permijskem bazenu začeli z razprodajo premoženja zaradi strahu pred Trumpovo napovedano intervencijo v Venezueli. Predsednik je obljubil znižanje cen nafte na 50 dolarjev za sod, kar bi po mnenju strokovnjakov resno ogrozilo vzdržnost domače proizvodnje v Teksasu, kjer podjetja za stabilno poslovanje potrebujejo ceno nad 60 dolarjev. Lokalno gospodarstvo že zaznava upad potrošnje, odpuščanja v storitvenih dejavnostih in presežek rabljenih vozil na trgu. Dodatno pozornost javnosti sta pritegnila sumljiva trgovanja z delnicami podjetij za umetno inteligenco s strani republikanskega kongresnika Roba Bresnahana in Trumpovo izmikanje vprašanjem o obljubljenih povračilih carinskih prihodkov. Čeprav je Trump pred meseci napovedal, da bodo Američani prejeli čeke v vrednosti 2000 dolarjev iz naslova zbranih carin, ostaja status teh izplačil nejasen. Ekonomisti opozarjajo, da carine dejansko predstavljajo prikrit davek za domače potrošnike, saj uvozniki višje stroške prenesejo na končne cene izdelkov.

Vodilni indeksi na Wall Streetu so se v torek odmaknili od svojih rekordnih vrednosti, potem ko so prva poslovna poročila velikih ameriških podjetij, kot sta JPMorgan Chase in Delta Air Lines, vlagatelje pustila v negotovosti. Indeks S&P 500 je po doseženem vseh časovnem vrhu v preteklem dneh upadel za 0,2 odstotka, medtem ko je industrijski indeks Dow Jones izgubil 398 točk oziroma 0,8 odstotka svoje vrednosti. Tehnološki indeks Nasdaq je zabeležil manjši, 0,1-odstotni zdrs. Na razpoloženje na trgu so vplivale predvsem objave poslovnih rezultatov za preteklo četrtletje, ki so bile po ocenah analitikov mešane. Kljub začetnim nihanjem med manjšimi dobički in izgubami so se prodajni pritiski okrepili proti koncu trgovalnega dne. Banka JPMorgan Chase in letalski prevoznik Delta Air Lines sta bila med prvimi večjimi subjekti, ki sta razkrila svoje finančno stanje, kar tradicionalno velja za pokazatelj gospodarskega zdravja v Združenih državah Amerike. Vlagatelji so v istem obdobju spremljali tudi nove podatke o inflaciji, ki so bili v skladu s pričakovanji finančnih trgov. Čeprav ti podatki niso povzročili večjih pretresov, pa tudi niso zadostovali za nadaljevanje rasti tečajev. Trg tako ostaja v pričakovanju nadaljnjih poročil o dobičkonosnosti podjetij, ki bodo določila smer gibanja delnic v prihodnjih tednih.

Donald Trump je pozval Irance, naj nadaljujejo s protesti, in ponudil brezplačen Starlink protestnikom. Obenem je zagrozil z močnimi ukrepi, če bo iranska vlada začela obešati protestnike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je režim še vedno odprt za pogajanja z ZDA.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Ameriški dolar se je okrepil v primerjavi z večino večjih valut, medtem ko poročilo Združenih narodov ocenjuje, da bo rast BDP Indije v letih 2026 in 2027 znašala 6,6 oziroma 6,7 odstotka, kar podpira odporna potrošnja in močne javne naložbe. Trgovci v Indiji so pogosto ujeti med močnimi grafikoni in nenadnimi premiki ob objavi pomembnih podatkov, zlasti glede inflacije in zaposlovanja.

Nvidia je napovedala vpeljavo tehnologije umetne inteligence v gradbeno opremo in predstavila platformo BlueField-4 za širitev umetne inteligence. Platforma Vera Rubin podjetja Nvidia zmanjšuje stroške izvajanja naprednih modelov umetne inteligence. Podjetje Naver je končalo gradnjo največjega računalniškega grozda za umetno inteligenco v Južni Koreji, ki temelji na Nvidiinih čipih.

Tečaji delnic na newyorških borzah so se v sredo gibali neenotno, saj so vlagatelji po zaporednih dneh rasti in doseganju rekordnih vrednosti zavzeli previdnejši položaj. Trgovanje je zaznamoval premor po torkovih rekordnih rezultatih, ko sta borzna indeksa Dow Jones in S&P 500 zaključila pri najvišjih vrednostih v zgodovini. Analitiki ocenjujejo, da so se udeleženci na trgu odločili za unovčevanje dobičkov, medtem ko čakajo na nove gospodarske podatke. Indeks Dow Jones in širši indeks S&P 500 sta v začetku tedna kazala močno rast, vendar se je v sredo optimizem nekoliko umiril. Kljub manjšim nihanjem trg ostaja stabilen, saj vlagatelji še vedno ocenjujejo prihodnjo pot denarne politike ameriške centralne banke. Tehnološki sektor je prav tako beležil mešane rezultate, kar je vplivalo na indeks Nasdaq. Splošno razpoloženje na Wall Streetu ostaja previdno optimistično, vendar brez izrazitega novega zagona, ki bi indekse potisnil še višje. Vlagatelji so se v sredo izogibali tveganim potezam, kar je povzročilo stagnacijo oziroma le manjše premike v obe smeri pri večini pomembnih delnic.

Številna tajvanska podjetja so v decembru 2025 zabeležila rekordne prihodke. Med njimi so Synnex, ki je dosegel skoraj štiri leta visoko rast prihodkov, ter Jian Ding, katerega prihodki so bili najvišji doslej za mesec december, četrtletje in celo leto. Svetovno napredno podjetje je imelo drugo najvišjo rast prihodkov doslej. Advantech je prav tako presegel prejšnje rezultate z 18,5-odstotno rastjo prihodkov na letni ravni. Guanglong je zabeležil 45-odstotno letno rast v decembru, kar je rekordno visoko za ta mesec. Kljub temu je treba upoštevati, da so na prihodke Guanglonga vplivali prihodki od gradbenih projektov.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Ameriški borzni trg je torkovo trgovanje sklenil z opazno rastjo, pri čemer sta osrednja indeksa Dow Jones in S&P 500 dosegla novi rekordni vrednosti. Vlagatelji so kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram pokazali močno zanimanje za ameriško premoženje, pri čemer so največ pozornosti namenili tehnološkemu sektorju. Rast so poganjala predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco in polprevodniki. Pozitivno vzdušje na Newyorški borzi odraža optimizem glede tehnološkega napredka in stabilnosti ameriškega gospodarstva v primerjavi z globalnimi negotovostmi. Indeksa sta se povzpela na ravni, ki jih v zgodovini trgovanja še nismo zabeležili, kar potrjuje prevladujoč bikovski trend na trgu kapitala. Analitiki ugotavljajo, da so tehnološki giganti ostali ključno zatočišče za vlagatelje, ki iščejo donose v obdobju političnih napetosti.

Ameriški delniški trgi so v torek zabeležili nove rekordne vrednosti, h čemur je prispevala predvsem rast delnic v tehnološkem sektorju. Osrednji borzni indeks S&P 500 je torkovo trgovanje zaključil z 0,6-odstotnim pribitkom, kar predstavlja nov zgodovinski vrh. Takšen razvoj dogodkov na borznih parketih v New Yorku odraža trende iz preteklega leta, ko so prav velika tehnološka podjetja pogosto narekovala tempo in trg vodila do zaporednih rekordov. Splošna rast na Wall Streetu kaže na nadaljevanje optimizma med vlagatelji, ki stavijo na prevladujočo vlogo tehnoloških velikanov v svetovnem gospodarstvu. Čeprav so bili dobički razpršeni med več sektorjev, je bila tehnologija tista, ki je indeks S&P 500 znova potisnila čez doslej najvišje meje. Analitiki ocenjujejo, da so ti premiki odraz stabilnega povpraševanja in pričakovanj o nadaljnji rasti prihodkov vodilnih korporacij.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli v znamenju negotovosti, saj vlagatelji pozorno spremljajo prihodnje korake ameriške centralne banke Federal Reserve in napovedane odločitve vrhovnega sodišča glede carin. Kljub temu da se je inflacija v Združenih državah Amerike znižala z vrhov iz leta 2022, gospodarska rast pa ostaja presenetljivo stabilna, ameriška gospodinjstva še vedno izražajo zaskrbljenost glede prihodnosti. Federal Reserve je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem ključne obrestne mere, kar je sprožilo razprave o morebitnem koncu cikla sproščanja denarne politike v času, ko se pričakujejo nove odločitve predsednika Donalda Trumpa. Istočasno se Indija pripravlja na objavo proračuna za leto 2026, pri čemer analitiki pričakujejo premik od agresivnih kapitalskih naložb države k ukrepom za spodbujanje zasebne porabe in okrevanje podeželskega povpraševanja. V Kanadi je domača valuta oslabela v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je posledica nizkih cen nafte in trdnega položaja zelenca. Čeprav podatki o indeksu nakupnih menedžerjev (PMI) v ZDA kažejo na upočasnitev rasti v storitvenem sektorju, ameriški dolar ohranja svojo prevlado na valutnih trgih, medtem ko globalni investitorji iščejo varnost v luči morebitnih trgovinskih vojn in carinskih omejitev.

Gospodarska dejavnost v Združenih državah Amerike je decembra 2025 pokazala prve resnejše znake popuščanja, saj je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v storitvenem sektorju znašal 52,5, kar je manj od pričakovanih 52,9. Čeprav panoga še vedno beleži rast, so novi poslovni prilivi narasli najpočasneje v zadnjih 20 mesecih, zaposlovanje pa je prvič po lanskem februarju stagniralo. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, je ob tem opozoril, da odpornost ameriškega gospodarstva, ki je bila vidna v preteklih četrtletjih, začenja pokati. K upočasnitvi znatno prispevajo negativni učinki lani uvedenih carin, ki so povprečne uvozne dajatve zvišale z dveh na približno 17 odstotkov. Zaradi tega so se cene uvoženega blaga zvišale za štiri odstotke, kar otežuje prizadevanja Federal Reserve v boju proti inflaciji. Podjetja, ki so sprva sama prevzemala stroške carin, zdaj te postopoma prenašajo na potrošnike, kar zmanjšuje kupno moč in povzroča dolgoročno gospodarsko breme. Posebej izrazite so podražitve pri izdelkih, ki jih ZDA ne proizvajajo same, kot je kava, ter pri uvozu iz Kitajske.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Seulske delnice so v sredo močno porasle, s čimer so dosegle novo rekordno vrednost. Kitajske delnice so v torek dosegle najvišjo raven v zadnjem desetletju, kar so spodbudile kovine in finančne družbe. Indeks strahu in pohlepa CNN Money je pokazal upad splošnega tržnega razpoloženja, medtem ko je indeks v sredo ostal v "nevtralnem" območju. Ameriške delnice so se v sredo umirile nižje, pri čemer je Dow Jones padel za več kot 450 točk.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Gospodarski kazalniki v Združenih državah Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na vse večjo razhajanje med odpornostjo trga in ohlajanjem proizvodnega sektorja. Indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) agencije S&P Global je decembra padel na 51,8 točke, kar predstavlja najnižjo raven od julija lani in nakazuje na upočasnitev rasti v sektorju predelovalnih dejavnosti. Glavni razlogi za pesimizem so krčenje knjig naročil, prvič po letu dni, ter vztrajno zmanjševanje mednarodne prodaje, na kar so močno vplivale visoke carine Trumpove administracije. Kljub temu nekateri podatki, kot je Truflation, kažejo na hitrejšo dezinflacijo, saj se je stopnja inflacije 1. januarja spustila na 1,955 odstotka, kar je pod ciljno ravnjo Federal Reserve. Ameriški dolar je na deviznih trgih ostal razmeroma stabilen v primerjavi s švicarskim frankom, vendar je leto 2025 zaključil z več kot 12-odstotnim upadom. Vlagatelji so previdni zaradi negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pričakovanega odhoda predsednika Federal Reserve Jeroma Powella v maju. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo robustno 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer povečalo proračunske prihodke, a hkrati povzročilo naraščajočo zaskrbljenost med potrošniki in v predelovalni industriji glede prihodnjih stroškov poslovanja.

Cena zlata je na svetovnih trgih presegla rekordnih 4.350 dolarjev za unčo, k čemur so prispevala pričakovanja o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in naraščajoče geopolitične napetosti. Vlagatelji so se k plemeniti kovini zatekli kot k varnemu zatočišču, medtem ko se ameriško gospodarstvo sooča z mešanimi signali. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna, podatki o proizvodnji v decembru kažejo na znatno upočasnitev, saj je indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) padel na najnižjo raven v zadnjih mesecih. Krčenje novih naročil in pritiski zaradi visokih carin povzročajo pesimizem glede gospodarskih obetov za leto 2026. Administracija predsednika Donalda Trumpa se ob koncu prvega leta mandata sooča z izzivi, ki vključujejo visoko inflacijo in rekordno rast javnega dolga. Podatki platforme Truflation sicer nakazujejo na hitro upočasnjevanje inflacije pod dva odstotka, kar krepi upe na agresivnejše reze obrestnih mer v prihodnjem letu. Kljub temu trgovinske politike, zlasti visoke carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročajo negotovost na trgih in vplivajo na slabljenje ameriškega dolarja v primerjavi s švicarskim frankom. Ameriški javni dolg je medtem dosegel zgodovinskih 38,5 bilijona dolarjev, kar v kombinaciji s političnimi pritiski na neodvisnost centralne banke vnaša dodatno nestabilnost v globalne finančne tokove.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je znatno hitreje od prvotnih napovedi urada za odgovoren zvezni proračun. Glavni razlogi za tako strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, hkrati pa se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti so namreč dosegla raven bilijona dolarjev, kar predstavlja trojno povečanje v primerjavi z letom 2020. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa ostaja protislovna; medtem ko je borzni indeks S&P 500 v letu 2025 zabeležil skoraj 18-odstotno rast, se ameriški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem odreže slabše. Trumpova politika carin, ki so se v povprečju zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v zvezno blagajno prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, vendar je hkrati povzročila visoko volatilnost na trgih in povečala inflacijska pričakovanja. Napovedi za leto 2026 kažejo na ohlajanje gospodarske rasti na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri treh odstotkih. Med prebivalstvom se kljub nekaterim pozitivnim kazalnikom, kot je bila 4,3-odstotna rast v tretjem četrtletju lanskega leta, stopnjuje zaskrbljenost glede prihodnjih življenjskih stroškov in stabilnosti finančnega sistema.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Glavni razlogi za tako strmo rast so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in naraščajoči stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020 in močno obremenjuje zvezni proračun. Prvo leto mandata predsednika Donalda Trumpa je prineslo mešane gospodarske rezultate, ki so sprožili precejšnjo negotovost na trgih. Čeprav je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, so napovedi za prihodnji leti manj spodbudne. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka do leta 2026, medtem ko se pričakovana inflacija zvišuje proti 3 odstotkom. Trumpova politika visokih carin, ki so se v povprečju povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer prinesla približno 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročila nestanovitnost na borzah in ohladila zaupanje potrošnikov.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strme rasti prihaja v času, ko letni stroški za obresti na dolg dosegajo bilijon dolarjev, kar resno omejuje zvezni proračun. Trenutna raven dolga je močno presegla prejšnje napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšne številke pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za tolikšno zadolženost so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstvo ZDA pod Trumpovo administracijo v prvem letu beleži mešane rezultate. Čeprav je rast v tretjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja skupine G7, se vlagatelji in prebivalstvo spopadajo z visoko negotovostjo. Uvedba obsežnih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla okoli 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila zgodovinska nihanja na borzah. Indeks S&P 500 je aprila 2025 doživel največji enodnevni padec po letu 2020, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa so se zvišala na 3 odstotke. Kritične analize opozarjajo, da so se obljube o "zlati dobi" izkazale za manj bleščeče, saj ameriški borzni trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem. OECD napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko se javna zaskrbljenost glede prihodnosti povečuje. Poleg trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi zaveznicami se Trumpova administracija spopada tudi z napetostmi v odnosu do Federal Reserve, kar dodatno vpliva na stabilnost dolarja in obvezniških trgov.

Ameriški borzni trgi so novo leto začeli z nihanji, saj so začetni dobički tehnoloških podjetij do konca trgovalnega dne izpuhteli. Indeks S&P 500 je v petek izgubil 0,1 odstotka vrednosti, čeprav je ob odprtju borz kazalo na 0,7-odstotno rast. Negotovost na trgih se pojavlja v času pričakovanj zgodovinske prve javne ponudbe delnic (IPO) podjetja SpaceX, ki bi lahko doseglo tržno vrednost 1,5 bilijona dolarjev, s čimer bi preseglo dosedanji rekord savdske družbe Saudi Aramco. Investitorji, med katerimi sta vidna Ron Baron in Cathie Wood, že povečujejo svoje deleže v pričakovanju rekordnega vstopa na borzo. Istočasno se podjetje Tesla sooča s padcem prodaje, ki se je v letu 2025 znižala za več kot 8 odstotkov. Ameriški proizvajalec je s tem izgubil naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski gigant BYD. Tesla je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila dobavo 418.227 vozil, medtem ko je BYD v celem letu prodal 2,26 milijona električnih avtomobilov. Analitiki padec prodaje pripisujejo ukinitvi davčnih olajšav v ZDA, vse močnejši kitajski in evropski konkurenci ter politični drži izvršnega direktorja Elona Muska, ki je vplivala na povpraševanje na ključnih trgih.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je javni dolg narasel na 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bil po prvotnih projekcijah Odbora za odgovoren zvezni proračun pričakovan šele okoli leta 2030, vendar je bila rast pospešena zaradi obsežne porabe v času pandemije in kasnejših fiskalnih politik. Posebno zaskrbljujoč podatek predstavlja letni strošek obresti za servisiranje dolga, ki se približuje bilijonu dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot leta 2020. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovno podobo. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, se potrošniki spopadajo z višjimi cenami in pesimizmom glede prihodnosti. Trumpova trgovinska politika, ki je povprečne carinske stopnje dvignila z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v letu 2025 v proračun prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev, vendar je hkrati povzročila visoko nestanovitnost na borznih trgih in destabilizirala odnose z mednarodnimi zavezniki. Analize kažejo na ohlajanje ameriškega gospodarstva v primerjavi s preostalim svetom. Medtem ko so svetovni borzni indeksi beležili visoko rast, je ameriški indeks MSCI USA zaostal za svetovnim povprečjem. Napovedi OECD za leto 2026 predvidevajo upočasnitev rasti na 1,7 odstotka in povišano inflacijo pri treh odstotkih, kar povečuje pritisk na administracijo, ki se je v preteklosti že spopadala z napetostmi v odnosu do centralne banke Federal Reserve.

Ameriške delnice so novo leto začele s precej nihanja. Indeks S&P 500 je sprva porasel za 0,7 %, a je nato zaključil s padcem 0,1 %. Dow Jones je porasel za 319 točk. Trgovanje je bilo nestabilno, saj začetni dobički, predvsem v tehnološkem sektorju, niso obdržali zagona.

Svetovni delniški trgi so prvo trgovalno sejo v letu 2026 začeli z visoko rastjo, pri čemer so osrednji indeksi v Združenih državah Amerike, Evropi in Aziji dosegli nove rekordne vrednosti. Britanski indeks FTSE 100 je prvič v zgodovini med trgovanjem presegel mejo 10.000 točk, sejo pa je končal tik pod tem mejnikom. Pozitiven trend se je odrazil tudi na nemški borzi v Frankfurtu, kjer je indeks DAX beležil rast, medtem ko so v Aziji rekorde podirali trgi na Tajvanu in v Južni Koreji. Na ameriškem Wall Streetu sta se indeksa S&P 500 in Nasdaq v začetku trgovanja povzpela, medtem ko je indeks Dow Jones pridobil 0,66 odstotka. Posebej izrazita je bila rast v tehnološkem sektorju, saj je indeks polprevodnikov v Philadelphii poskočil za več kot štiri odstotke. Ta optimizem vlagateljev se neposredno navezuje na dolgotrajno bikovsko obdobje, ki so ga v preteklem letu spodbujali ugodni trgovinski sporazumi med ZDA in azijskimi partnericami ter pričakovanja o prestrukturiranju globalnih dobavnih verig.

Ameriške delnice so v petek na Wall Streetu zabeležile majhne dobičke, kar je zaznamovalo nestabilen začetek novega leta.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je priznala, da se proizvodni sektor v Združenih državah Amerike spopada z resnimi težavami, saj so uradni podatki za november 2025 potrdili že sedmi zaporedni mesec izgube delovnih mest v tej panogi. Kevin Hassett, direktor Nacionalnega gospodarskega sveta in kandidat za predsednika zveznih rezerv, je v pogovoru za CNBC potrdil negativni trend, vendar je hkrati izrazil optimizem, da se bo stanje v letu 2026 obrnilo zaradi novih naložb v domačo proizvodnjo, zlasti na področju farmacije. Kljub zagotovilom administracije pa kazalniki gospodarske aktivnosti (PMI) podjetja S&P Global za december kažejo na dodatno ohlajanje, saj je indeks padel na 51,8 točke, kar je najnižja raven po lanskem juliju. Analitiki opozarjajo na t. i. scenarij 'Wile E. Coyote', kjer gospodarstvo še vztraja na podlagi starih naročil, medtem ko novi posli in mednarodna prodaja upadajo. Ključni razlog za krčenje naročil in zviševanje operativnih stroškov ostajajo visoke carine, ki jih je Trumpova administracija uvedla v okviru politike 'Amerika prva'. Medtem ko proizvodnja trenutno še beleži zmerno rast, strokovnjaki opozarjajo, da so obeti za začetek leta 2026 zaradi upada novih naročil in negotovih trgovinskih pogojev precej negotovi.

Azijska predelovalna industrija je leto 2025 zaključila z opaznim okrevanjem, ki sta ga spodbudila predvsem Tajvan in Južna Koreja. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) za tajvanski proizvodni sektor se je decembra povzpel na 55,3 točke, kar predstavlja najhitrejšo rast po juniju 2024. Glavno gonilo tega preobrata je izjemno povpraševanje po tehnologiji umetne inteligence (AI) in množična proizvodnja nove generacije računalniških produktov, ki so po večmesečnem upadu ponovno spodbudili izvozna naročila. Medtem ko azijsko gospodarstvo kaže znake stabilizacije in optimizma, v evrskem območju ostajajo razmere zaostrene, saj se je krčenje proizvodnih aktivnosti decembra še poglobilo zaradi upada novih naročil. Azijska podjetja so kljub negotovostim na svetovnih trgih izrazila pričakovanje, da bo močno povpraševanje po AI tehnologijah v letu 2026 omogočilo odpornost na morebitne trgovinske pritiske s strani Združenih držav Amerike. Na Tajvanu se je po osmih mesecih v območje rasti vrnil tudi indeks pričakovanj za prihodnjega pol leta, kar kaže na postopno prilagajanje gospodarstva globalnim trgovinskim negotovostim.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki so predstavljala kar 96 % vseh novih registracij avtomobilov. Prodajo je vodil Tesla.

Ozak AI ($OZ) se je hitro pojavil kot eden izmed najhitreje rastočih žetonov. Vlagatelji v kriptovalute pristopajo k predprodajam z drugačnim načinom, medtem ko se začenja januar 2026. XRP Ledger pa je zabeležil velik upad transakcij.

Tesla je izgubila naziv največjega proizvajalca električnih vozil, saj je prodaja padla že drugo leto zapored zaradi upora kupcev in konkurence. BYD je presegel Teslo po prodaji električnih vozil v letu 2025. Wall Street je leto 2026 začel optimistično, pri čemer je indeks S&P 500 zrasel za 0,4 %, Nasdaq pa za 1 %.

Srebro je zaradi povečanja zahtev za kritje in omejitev izvoza doživelo padec. Banke so zahtevale 26 milijard dolarjev nujnih posojil. Napoveduje se, da bi lahko Bitcoin leta 2026 dosegel 250.000 dolarjev, kar bi vplivalo na ceno Ripple (XRP) in Mutuum Finance (MUTM). SoftBank Group Corp preizkuša preboj po paraboličnem porastu.

Ameriški delniški trg je tik pred dosegom redkega mejnika, saj bo indeks S&P 500 po napovedih že tretje leto zapored zaključil z dvomestno rasto. Takšen niz se je od leta 1940 zgodil le petkrat, kar poudarja izjemno obdobje donosnosti za vlagatelje na ameriških borzah. Indeks S&P 500 naj bi letošnje leto sklenil s približno 17-odstotno rasto, kar sledi 23-odstotnemu skoku v letu 2024 in 24-odstotnemu povečanju v letu 2023. Analitiki že pripravljajo napovedi za leto 2026, medtem ko se trg spopada z visokimi pričakovanji glede nadaljnjega gospodarskega zagona. Ta trend rasti odraža odpornost ameriškega gospodarstva in močne poslovne rezultate podjetij, kljub preteklim negotovostim glede obrestnih mer in inflacije. Vlagatelji so v tem triletnem obdobju uživali v nadpovprečnih donosih, ki so presegli zgodovinska povprečja. Čeprav so tri zaporedna leta takšnih rasti statistično redka, so trenutne tržne razmere in tehnološki napredek, predvsem na področju umetne inteligence, močno podpirali vrednosti delnic največjih ameriških korporacij.

Pri Ozak AI so napovedali, da bi naložba 250 dolarjev lahko ob uvrstitvi pri ceni 1 dolar prinesla 17.800 dolarjev, do leta 2027 pa celo 125.000 dolarjev, če bi cena dosegla 7 dolarjev. Cena zlata se je zaradi pričakovanj znižanja obrestnih mer s strani Fed in geopolitičnih tveganj povzpela na skoraj 4.350 dolarjev. Analitiki napovedujejo, da bi Ripple v dveh tednih lahko dosegel ceno 2,05 dolarja.

Ameriški delniški indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 zabeležili rahel upad vrednosti, s čimer se je končalo sicer izjemno uspešno leto za finančne trge. V sredo se je indeks S&P 500 znižal za 0,7 odstotka, industrijski indeks Dow Jones je izgubil 0,6 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je zdrsnil za 0,8 odstotka. Trgovanje je bilo zaradi bližajočih se novoletnih praznikov pričakovano skromno, saj so številni vlagatelji že predčasno zaključili svoje pozicije. Kljub negativnemu trendu v zadnjih štirih dneh trgovanja je leto 2025 za Wall Street predstavljalo eno najuspešnejših obdobij v zadnjem času. Indeks S&P 500 je v celotnem letu pridobil 16,4 odstotka vrednosti, k čemur je ključno prispevalo navdušenje nad razvojem umetne inteligence in optimizem glede gospodarske rasti. Trgi so v tem obdobju pokazali precejšnjo odpornost na trgovinske napetosti in občasno negotovost v svetovnem merilu, kar je vlagateljem prineslo nadpovprečne letne donose.

Ameriški delniški indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 zaključili z rahlim upadom, kljub temu pa so na letni ravni dosegli izjemne rezultate. Indeks S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 39 rekordnih vrednosti in leto končal s približno 17-odstotno rastjo, kar predstavlja tretje zaporedno leto z dvomestnim donosom. Tehnološki indeks Nasdaq je pridobil 21,1 odstotka, industrijski indeks Dow Jones pa 13,4 odstotka. Glavno gonilo rasti je bilo optimistično pričakovanje glede umetne inteligence, čeprav so trge občasno pretresale negotovosti glede carin predsednika Donalda Trumpa in geopolitičnih napetosti. Na surovinah trgih se je zlato povzpelo nad 4350 dolarjev za unčo, kar je posledica pričakovanj o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v letu 2026 in napetosti med Izraelom in Iranom ter ZDA in Venezuelo. Nasprotno se je srebro soočilo s padci zaradi povišanih maržnih zahtev borze CME. Na valutnih trgih britanski funt in kanadski dolar ostajata stabilna v okolju nizkega obsega trgovanja pred novoletnimi prazniki, medtem ko ameriški dolar beleži najstrmejši letni upad po letu 2017. Analiza platforme za napovedovalne trge Polymarket je medtem razkrila, da je približno 70 odstotkov uporabnikov v letu 2025 ustvarilo izgubo, kar zrcali tveganja na področju maloprodajnega trgovanja s finančnimi instrumenti.

Ameriški in kanadski delniški trgi so leto 2025 končali v znamenju visoke rasti, čeprav so zadnji trgovalni dan beležili rahel upad. Indeks S&P 500 je v celotnem letu pridobil 16,4 odstotka vrednosti, Nasdaq je na krilih navdušenja nad umetno inteligenco zrasel za 21 odstotkov, Dow Jones pa za 13,4 odstotka. Kljub temu da so se indeksi zadnje tri dni leta nekoliko znižali zaradi manjšega obsega trgovanja pred prazniki, leto 2025 ostaja eno najuspešnejših v zadnjem obdobju. Posebno pozornost je vzbudil kanadski indeks S&P/TSX, ki je leto končal z 29-odstotno rastjo, kar je njegov drugi najboljši rezultat v tem stoletju. Kanadski trg se je v začetku leta spopadal z resnimi pretresi, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel ostre carine in celo omenjal možnost aneksije sosednje države. Situacija se je stabilizirala po omilitvi ameriške trgovinske politike in prevzemu oblasti v Kanadi s strani tehnokrata Marka Carneyja, kar je povrnilo zaupanje vlagateljev v rudarski in finančni sektor. Ameriško gospodarstvo je v letu 2025 zaznamovala visoka volatilnost zaradi nepredvidljivih tarif, vendar so tehnološka podjetja s svojimi vrednotenji prevladala nad geopolitičnimi skrbmi. S&P 500 je tekom leta dosegel kar 39 rekordnih vrednosti, kar potrjuje močan trend rasti, ki traja že tretje leto zapored. Vlagatelji so v novo leto vstopili z optimizmom glede nadaljnjega razvoja umetne inteligence in pričakovanj o zniževanju obrestnih mer.

Ameriški borzni trgi so v sredo, na zadnji trgovalni dan leta 2025, zabeležili rahel upad vrednosti ob skromnem obsegu trgovanja. Širši indeks S&P 500 je v dopoldanskem delu trgovanja izgubil 0,2 odstotka, medtem ko se je industrijski indeks Dow Jones znižal za 111 točk oziroma 0,2 odstotka. Tudi tehnološki indeks Nasdaq je sledil negativnemu trendu z enakim 0,2-odstotnim padcem. Trgovanje je odražalo previdnost vlagateljev, ki so se odločili za unovčevanje dobičkov po izjemno uspešnem letu za kapitalske trge. Kljub negativnemu predznaku na zadnji dan so borzni indeksi leto 2025 končali kot eno najuspešnejših obdobij v zadnjem času. Leto je zaznamovala mešanica optimizma glede gospodarske rasti in negotovosti zaradi nenehnih tržnih nihanj. Današnje gibanje tečajev je neposredno nadaljevanje trenda z začetka tedna, ko so vlagatelji ob nizki likvidnosti in prazničnem vzdušju ohranili zadržanost, kar je preprečilo nove rekordne vrednosti ob samem izteku leta.

Glavni indeksi na Wall Streetu so zadnji teden leta pričeli z upadom vrednosti, potem ko so se delnice vodilnih tehnoloških podjetij umaknile z rekordnih ravni, doseženih v preteklem tednu. Indeks S&P 500 je leto 2025 kljub trenutnemu znižanju zaključil s približno 17-odstotno rastjo, h kateri je največ prispeval razcvit na področju umetne inteligence. V ospredju so bila podjetja, kot so Nvidia, Palantir in Alphabet, ki so zaradi povečanih investicij v infrastrukturo za strojno učenje beležila nadpovprečne donose. Investicije velikanov, med katerimi so Microsoft, Amazon in Meta, so presegle 440 milijard dolarjev, kar je spodbudilo povpraševanje po strežnikih, sistemih za hlajenje in shranjevanje podatkov. Kljub splošni rasti trga pa leto ni prineslo enakomernega uspeha vsem sektorjem, saj so se med komponentami indeksa S&P 500 pojavile velike razlike med najuspešnejšimi podjetji in tistimi, ki rasti niso sledila. Trg se je tako ob koncu leta razdelil na izrazite zmagovalce, predvsem v sektorju polprevodnikov in podatkovne infrastrukture, ter na podjetja, ki so ostala v ozadju.

Tajvanski delniški trg je zadnji dan trgovanja dosegel novo rekordno vrednost, pri čemer je indeks ob odprtju poskočil za 16,36 točke na 28.723,49 točke in dosegel najvišjo vrednost 28.860,87 točke. K rasti so prispevale predvsem delnice s področja pomnilnikov, kot so 力積電, 南亞科 in 華邦電. Delnice TSMC so se povzpele na rekordnih 1.550 NT$, s čimer je tržna kapitalizacija podjetja presegla 40 bilijonov NT$. Kljub padcu ameriških indeksov so terminske pogodbe na tajvanski indeks ponoči zabeležile rast.

NZD/USD se je odbil, saj trgovci pričakujejo dodatno znižanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed). Dolar se sooča z najslabšo uspešnostjo v skoraj desetletju, medtem ko nekateri vlagatelji menijo, da se bo upad valute nadaljeval. Zahteve za nadomestilo za brezposelnost v ZDA so padle na 199.000, kar je manj od pričakovanj, s čimer so se zmanjšale možnosti za znižanje obrestne mere Feda v januarju na 13 %. USD/CHF se je ustavil tik pod 0,7940.

Leto 2025 je zaznamovano z vplivom umetne inteligence, ki je poganjala rast vrednosti tehnoloških podjetij. S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je vodilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga podjetja Nvidia.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Azijski delniški trgi so v torek, ob koncu trgovalnega leta 2025, večinoma sledili negativnim trendom z ameriškega Wall Streeta. Indeksa v Tokiu in Šanghaju sta zabeležila manjše padce, medtem ko je avstralski S&P/ASX 200 izgubil 0,1 odstotka vrednosti. Negativno razpoloženje na trgih je bilo odraz ponedeljkovega trgovanja v ZDA, kjer so glavni indeksi, vključno s S&P 500 in Dow Jonesom, upadli zaradi unovčevanja dobičkov in visokih vrednotenj tehnoloških podjetij, kot je Nvidia. Kljub torkovemu zdrsu indeks S&P 500 leto zaključuje z več kot 17-odstotno rastjo. Na surovinskih trgi je bilo opaziti ponovno rast cen žlahtnih kovin, hkrati pa se je nepričakovano okrepil nikelj. Ta kovina, ki je bila v zadnjih dveh letih zaradi strukturnih presežkov in nižjega povpraševanja po električnih vozilih v medvedjem trendu, je v zadnjem mesecu pridobila 5,5 odstotka vrednosti. Analitiki opozarjajo, da bi nikelj, kljub preteklim težavam zahodnih proizvajalcev in presežkom v indonezijski proizvodnji, lahko predstavljal novo priložnost za vlagatelje, ki iščejo podcenjena sredstva, čeprav tveganja zaradi kitajskega nepremičninskega sektorja ostajajo visoka.

Tajvanska borza je sledila negativnemu trendu ameriških indeksov, pri čemer je delnica TSMC padla. Kljub temu je tajvanski delniški trg dosegel rekordne vrednosti, pri čemer je indeks presegel 28.810 točk, delnice 0050 pa so se okrepile. Vlagatelji so pozorni na objavo zapisnika zadnjega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed).