Poslanka največje vladne stranke Gibanje Svoboda Tereza Novak je v današnji izjavi za medije v državnem zboru podala odziv na nedavne izjave predsednika SDS Janeza Janše glede financiranja nevladnih organizacij. Odziv stranke je sledil Janševim napovedim o morebitnem omejevanju sredstev oziroma t. i. zapiranju pipic za določene nevladne organizacije, kar je v koalicijskih vrstah sprožilo ostre odzive in potrebo po javni opredelitvi do vprašanja civilne družbe. Novakova je v svojem nastopu poudarila pomen nevladnega sektorja za delovanje demokratične družbe in zavrnila Janševe očitke kot neutemeljene. Izjava, ki je bila prvotno napovedana za kasnejšo uro, je bila zaradi velikega zanimanja javnosti in pomembnosti tematike prestavljena na pol deseto uro dopoldan. Stranka Svoboda s tem dejanjem utrjuje svojo politično držo podpore nevladnikom, ki so bili v preteklosti pogosto tarča kritik trenutne opozicije. Dogodek odraža stopnjevanje političnih napetosti med koalicijo in opozicijo glede vprašanja proračunskih sredstev in vloge civilne družbe v Sloveniji. Vprašanje financiranja nevladnih organizacij ostaja ena ključnih točk razhajanj v slovenskem političnem prostoru, pri čemer vladna stran poudarja neodvisnost, opozicija pa opozarja na domnevno politično pristranskost določenih prejemnikov javnega denarja.

Slovenska demokratska stranka (SDS) je bila po reviziji volilne kampanje za državnozborske volitve leta 2022 kaznovana z denarno kaznijo v skupni višini skoraj 60.000 evrov. Predsednik stranke Janez Janša je preko družbenih omrežij sporočil, da je sodnica v sodbi, ki jo je označil za farsično, stranki naložila drastične sankcije za manjše pomanjkljivosti in banalne prekrške. Po Janševih navedbah naj bi Računsko sodišče v revizijah večine strank ugotovilo podobna odstopanja, vendar so se v primeru SDS odločili za strogo kaznovanje. Med izpostavljenimi kršitvami so bili primeri nepravilnih donacij, kot je darilo nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je stranki podaril suhomesnate izdelke v vrednosti 20 evrov. Janša trdi, da so bile kazni izrečene tudi za malenkosti v vrednosti dveh ali petih evrov, kar po njegovem mnenju ne upravičuje skupnega zneska kazni, ki presega 49.000 evrov za stranko in dodatnih 9.000 evrov za odgovorne osebe. Vodstvo stranke meni, da gre za nesorazmeren ukrep glede na naravo domnevnih napak. Računsko sodišče je sicer pristojno za nadzor nad financiranjem volilnih kampanj, kjer preverja zakonitost vseh prihodkov in odhodkov. V tem primeru je revizija kampanje iz leta 2022 pripeljala do sodnega epiloga, ki je sprožil ostre odzive v največji opozicijski stranki. Janša je v svojih objavah poudaril, da so tovrstne odločitve politično motivirane in namenjene finančnemu slabljenju stranke pred prihajajočimi političnimi izzivi.

Poslanka Slovenske demokratske stranke (SDS) Anja Bah Žibert je predsednici republike Nataši Pirc Musar podala uradno pobudo za podelitev reda za zasluge Zvezi kmetic Slovenije. Po mnenju poslanke bi državno odlikovanje pomenilo zasluženo priznanje za dolgoletno delovanje zveze, ki ima ključno vlogo pri ohranjanju slovenskega podeželja, kulturne krajine in slovenske narodne identitete. Pobuda izpostavlja pomen žensk na podeželju, ki s svojim delom prispevajo k samooskrbi in razvoju lokalnih skupnosti. Zveza kmetic Slovenije je krovna organizacija, ki povezuje številna lokalna društva kmetic po vsej državi in se zavzema za izboljšanje položaja kmetic ter njihovo izobraževanje. Bah Žibertova v svojem predlogu poudarja, da zveza s svojimi aktivnostmi ne ohranja le kmetijske tradicije, temveč aktivno sooblikuje družbeno življenje na podeželju. Odlikovanje bi po njenih besedah služilo kot motivacija za nadaljnje delo in krepitev zavedanja o pomenu kmetijstva za državo. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se o pobudi še ni uradno izjasnila, postopek podelitve državnih odlikovanj pa običajno vključuje strokovno presojo predlogov. Odlikovanje red za zasluge se podeljuje za izjemne dosežke in zasluge, dosežene na področju kulture, znanosti, gospodarstva ali drugih področjih, ki so pomembna za razvoj in ugled Republike Slovenije. Pobuda je v javnosti že sprožila razprave o vidnosti dela žensk v kmetijskem sektorju.

Predsednik stranke SDS Janez Janša je na mednarodni konferenci z naslovom Demokracija in tehnologija, ki jo je v Ljubljani gostil Inštitut dr. Jožeta Pučnika, opozoril na sistemske pomanjkljivosti volilnega procesa v Sloveniji. Kot ključno težavo manj kot tri mesece pred prihajajočimi volitvami je izpostavil zmanjševanje števila volišč, kar po njegovem mnenju negativno vpliva na dostopnost glasovanja, predvsem na podeželju. Janša je poudaril, da takšni trendi otežujejo uresničevanje volilne pravice za določene demografske skupine. Poleg vprašanja fizične dostopnosti volišč je prvak opozicije izrazil zaskrbljenost glede varnosti in nadzora v času predčasnega glasovanja. Po njegovih navedbah trenutna ureditev ne zagotavlja zadostnega nadzora nad ravnanjem z glasovnicami v dneh pred osrednjim volilnim dnem, kar bi lahko vplivalo na zaupanje v rezultate volitev. Janša je kritično ocenil zlasti situacijo v enem izmed slovenskih mest, kjer naj bi bile nepravilnosti najbolj izrazite. Janša je svoje stališče utemeljil s potrebo po zagotavljanju najvišjih demokratičnih standardov in transparentnosti. Pozval je k ukrepom, ki bi preprečili morebitne zlorabe in zagotovili, da bo volilna infrastruktura ostala dostopna vsem državljanom ne glede na njihov kraj bivanja. Razprava na konferenci se je dotaknila tudi širših vprašanj vpliva tehnologije na sodobne demokratične procese.

Slovenska demokratska stranka (SDS) je napovedala organizacijo pogovornega večera z naslovom »Za ustavno večino razuma«, ki se bo odvil v četrtek, 8. januarja 2026. Osrednji gost dogodka v Kulturnem domu Mengeš bo predsednik stranke in nekdanji predsednik vlade Janez Janša. Pogovor, ki ga bo povezovala Urška Tavčar, je del širše pobude »Koalicija z volivci«, s katero stranka krepi neposreden stik z državljani pred prihajajočimi političnimi izzivi. Dogodek je zasnovan kot platforma za odprt dialog o aktualnih političnih vprašanjih v državi. Po navedbah organizatorjev si stranka prizadeva za vzpostavitev ustavne večine, ki bi temeljila na preudarnih političnih rešitvah. Javna tribuna v Mengšu predstavlja enega v nizu dogodkov, s katerimi največja opozicijska stranka mobilizira svojo volilno bazo in nagovarja neodločene volivce o viziji prihodnjega razvoja Slovenije.

Inštitut dr. Jožeta Pučnika je napovedal organizacijo mednarodne konference z naslovom Demokracija in tehnologija, ki bo potekala v petek, 9. januarja 2026, v Ljubljani. Dogodek, ki ga bodo gostili v hotelu Grand Plaza, se bo osredotočil na prepletanje tehnološkega napredka in demokratičnih procesov. Organizatorji so izpostavili ključne teme razprav, med katerimi bodo biometrična registracija volivcev, vpliv spletnih platform na politično participacijo ter širše vprašanje tehnoloških inovacij v sodobni družbi. Na uvodnem delu konference bodo zbrane nagovorili ugledni gostje, vključno z mag. Ivo Pučnik Ozimič, predsednico Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Namen srečanja je analizirati, kako lahko nove tehnologije podprejo ali izzovejo tradicionalne demokratične standarde, hkrati pa ponuditi prostor za izmenjavo strokovnih mnenj o digitalni transformaciji javnega življenja. Konferenca predstavlja enega izmed osrednjih dogodkov inštituta na področju raziskovanja sodobnih političnih izzivov.

Osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) je 30. decembra 2024 uradno sprožila postopke proti trem vidnim političnim akterjem in njihovim strankam zaradi suma širjenja lažnih informacij v medijih. Preiskava zajema Milorada Dodika iz Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), Nebojšo Vukanovića, vodjo Liste za pravico in red, ter Aleksandro Pandurević iz Srbske demokratske stranke (SDS). Komisija trdi, da so omenjeni posamezniki z javnimi izjavami zavestno zavajali javnost, kar predstavlja kršitev volilne zakonodaje in integritete informacijskega prostora. Postopek je bil uveden po temeljitem spremljanju medijskih objav, v katerih so osumljeni domnevno podajali neresnične trditve, namenjene diskreditaciji političnih nasprotnikov ali manipulaciji z volilno voljo državljanov. Odločitev komisije poudarja prizadevanja institucij v Bosni in Hercegovini za omejitev dezinformacij, ki v zadnjem obdobju močno obremenjujejo politično stabilnost v regiji. Stranke in posamezniki se bodo morali v okviru postopka izjasniti o navedbah, preden bo komisija odločila o morebitnih sankcijah, ki lahko vključujejo denarne kazni ali celo prepoved kandidiranja na prihodnjih volitvah.

Sodišče BiH je zavrnilo pritožbo SNSD na odločitev CIK o ponovitvi volitev za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih. Prav tako je zavrnilo pritožbo SDS, ki je zahtevala ponovitev volitev na vseh voliščih v Doboju, Zvorniku in Laktaših.

Preiskovalna komisija Državnega zbora RS, ki se je ukvarjala s sumi nezakonitega oziroma obvodnega financiranja političnih strank, je vstopila v sklepno fazo svojega delovanja. Predsednica komisije Tamara Vonta je v uradni izjavi poudarila, da dosedanje ugotovitve razkrivajo sistemske nepravilnosti, pri katerih so se določene politične stranke posluževale navidezno nepovezanih medijskih podjetij, gospodarskih družb in inštitutov za zagotavljanje finančnih sredstev. Vonta je v svojem nastopu kritizirala ravnanje opozicijskih strank SDS in Nova Slovenija, češ da so s procesnimi manevri, kot so nedvigovanje pošte in skrivanje dokumentacije, skušale ovirati preiskovalni proces. Komisija je v svojem poročilu izpostavila, da so se nekateri subjekti obnašali kot finančni avtomati za strankarske interese in celo osebno bogatenje posameznikov. Kljub navedbam o oteževanju dela s strani preiskovancev, je predsednica zagotovila, da bo komisija svoje delo izpeljala do konca in pripravila končno poročilo. Preiskava je bila osredotočena predvsem na ugotavljanje finančnih tokov, ki se izogibajo zakonskim omejitvam o financiranju političnih kampanj in rednega delovanja strank preko vzporednih struktur.

Na Kosovu danes potekajo predčasne parlamentarne volitve po skoraj letu dni politične krize. Za glasove skoraj 2,08 milijona volivcev se poteguje več kot 20 strank in zavezništev. Kot favorit se omenja Samoopredelitev premierja Albina Kurtija, ki je zmagala že na prejšnjih volitvah, vendar ji ni uspelo oblikovati vlade.

V Banjaluki bo jutri potekala skupščina Srbske demokratske stranke (SDS), na kateri bodo izvolili novega predsednika stranke. Edini kandidat za to funkcijo je Branko Blanuša. Seja skupščine bo potekala v hotelu "Bosna" s pričetkom ob 13. uri.

Predsednik Tajvana, Lai Ching-te, je objavil revidirane zakone, ki ustavljajo zniževanje pokojnin javnih uslužbencev in učiteljev. Ob tem je napovedal, da bo vlada zahtevala ustavno presojo in začasno odredbo ustavnega sodišča, ker naj bi zakon povzročil prezgodnjo insolventnost pokojninskega sistema in dodatno finančno breme za državljane. Predsednikov urad je prejel predlog zakona 18. decembra in ga objavil 26. decembra.

Obravnava koalicijskih predlogov novel zakona o volitvah v državni zbor in zakona o poslancih je bila preložena, ker so poslanci koalicije in SDS obstruirali seje mandatno-volilne komisije in odbora za notranje zadeve. Zaradi tega izredna seja državnega zbora ne bo izvedena.

Poslanec VMRO-DPMNE, Brane Petruševski, je izjavil, da je bil ESM (Energetski sistemi Makedonije) pod vodstvom SDS (Socialdemokratska zveza Makedonije) in DUI (Demokratična unija za integracijo) obravnavan kot partijski plen, zaradi česar je bila hči Talata Džaferija del nadzornega odbora. Petruševski trdi, da SDSM in DUI molčita o nameščenih razpisih v vrednosti 8 milijonov evrov in opranih 2 milijonih evrov, ki so končali v nečijem žepu.

Dom narodov Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine je na nujni seji obravnaval predlog zakona o Visokem sodnem in tožilskem svetu ter Sodišču BiH.

Profesor Branko Blanuša je sprejel kandidaturo za predsednika Srbske demokratske stranke (SDS). O tem naj bi se uradno odločalo na skupščini SDS v Banjaluki 28. decembra. Kandidaturo je potrdil tudi Radulović, ki verjame, da bo celotna stranka podprla Blanušo. V skladu s statutom SDS predsednik stranke ne more biti hkrati tudi predsednik Republike Srbske, kar odpira vprašanja o priznavanju poraza na volitvah.

Novembrska anketa Vox populi, ki jo je izvedla Ninamedia za časnik Dnevnik, kaže, da stranka SDS ohranja največjo podporo med volivci, saj bi jo volilo 22,1 odstotka vprašanih. Gibanje Svoboda bi dobilo 17,1 odstotka glasov. Več kot polovica anketirancev (55 odstotkov) meni, da je delo vlade neuspešno.

Stranka SDS uživa največjo podporo med volivci tri mesece pred parlamentarnimi volitvami. Sledi ji Gibanje Svoboda, ki je zabeležilo rahlo povečanje podpore, kaže anketa, ki jo je za Televizijo Slovenija izvedel Inštitut Mediana.

Notranji minister Branko Zlobko je v Državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslancev SDS glede zagotavljanja javnega reda in miru ter varnosti premoženja. Poudaril je, da je delo policije usmerjeno v najbolj izstopajoča varnostno obremenjena območja na podlagi analiz in ocene varnostnih razmer.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec, je uspešno prestal interpelacijo v državnem zboru, ki sta jo vložili SDS in NSi zaradi očitkov o neučinkovitem reševanju romske problematike. Kljub 12-urni razpravi in predlogu testa na droge, je Mesec obdržal svoj položaj.

V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri poslanci obravnavajo interpelacijo ministra Luke Mesca, ki sta jo vložili SDS in NSi. Opozicija mu očita predvsem nesposobnost pri reševanju romskih vprašanj in neučinkovito socialno politiko. Cigler Kralj je dejal, da so bili ukrepi po smrti Aleša Šutarja namenjeni reševanju "lastne kože", ne težav. Minister Mesec je očitke zavrnil in se zavzel za integracijske ukrepe.

Centralna volilna komisija (CIK) BiH je zavrnila zahtevo Srbske demokratske stranke (SDS) za ponovno štetje glasov na 140 voliščih v Doboju, Zvorniku, Laktaših, Bratuncu, Prijedoru, Ugljeviku, Višegradu in Kozarski Dubici. S tem je Siniša Karan uradno potrjen kot predsednik Republike Srbske.

Državni zbor je na izredni seji začel obravnavo predloga novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki ureja financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije iz državnega proračuna. Koalicijske stranke so napovedale podporo, medtem ko jo v NSi ne bodo podprli. SDS je obravnavo točke obstruiral. Glasovanje o predlogu bo potekalo v petek.

Srbska demokratska stranka (SDS) je sprejela odločitev, da bo Branko Blanuša, ki je že kandidiral na predčasnih volitvah, ponovno kandidat za predsednika Republike Srbske na splošnih volitvah leta 2026. SDS bo s tem predlogom nagovoril tudi druge opozicijske stranke.

Državni zbor je opravil drugo obravnavo predloga novega zakona o varstvu javnega reda in miru. Predlog prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Razprava se je osredotočila na določila, ki se nanašajo na hrup, povezan z igranjem klavirja, klopotci in pokanjem karbida v času praznikov.

Mestni svet Ljubljane je na pobudo župana Zorana Jankovića sprejel prepoved spontanih uličnih nastopov v središču mesta do konca leta. Prepoved ne velja le za trubače, temveč za vse ulične nastopajoče, vključno s harmonikarji.

VMRO-DPMNE je v parlament Republike Severne Makedonije vložila predlog resolucije "Resolucija o obsodbi manipulacij opozicije in potrditvi politik proti nezakonitim migracijam". S to resolucijo naj bi se končale manipulacije SDS (Socialdemokratska zveza Makedonije) glede migrantov in organizirana kampanja opozicije, ki med državljane seje negotovost in paniko.

Predsednik Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorad Dodik je izjavil, da je Centralna volilna komisija (CIK) Bosne in Hercegovine izgubila smisel, saj se je po njegovem mnenju delegitimirala kot organ, ki bi lahko sodeloval v volilnem procesu. Dodik je poudaril, da je trenutna sestava CIK izbrana po partijski liniji, kar je v nasprotju z zakonom.

Decembrska anketa Mediane za POP TV kaže, da podpora vladi Roberta Goloba znaša dobro tretjino. Med strankami še naprej vodi SDS z 19,5-odstotno podporo, sledi ji Svoboda s 16,1 odstotka. Nataša Pirc Musar ostaja najbolj priljubljena političarka.

Ministrici za rudarstvo in energetiko Srbije in Severne Makedonije, Dubravka Đedović Handanović in Sanja Božinovska, sta se v Beogradu pogovarjali o izgradnji plinskega interkonektorja med državama. Ministrica Đedović Handanović je izjavila, da poteka pridobivanje dovoljenj za gradnjo, ki naj bi bila končana do konca leta 2027.

Stranki SDS in NSi sta na skupni novinarski konferenci opozorili na zmanjševanje števila volišč v Sloveniji, še posebej na podeželju. SDS je pozval Državno volilno komisijo in okrajne volilne komisije k povrnitvi volišč na podeželju.

Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je ugotovila, da je na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske 1.660 ljudi glasovalo brez veljavnih osebnih dokumentov. CIK bo o tem obvestil pristojno tožilstvo. Prav tako so bile izrečene nove kazni za SDS in SNSD.

Odbor Državnega zbora za kulturo je potrdil dopolnjen predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki predvideva dodatna sredstva iz državnega proračuna za narodnostne programe in glasbeno produkcijo. Zakon določa višino teh sredstev.

Poslanska skupina SDS je ponovno vložila zakon o paliativni oskrbi, s katerim želi urediti področje oskrbe neozdravljivo bolnih. Zakon predvideva vključitev hospicov v javno mrežo, zagotovitev standardov, financiranja in razvoj kadrov na tem področju.

Odbor DZ za kulturo je na nujni seji potrdil dopolnjeni predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Za potrditev je glasovalo devet poslancev, proti pa je bil en. Poslanci SDS so sejo obstruirali, novinarski sindikati pa so do predloga kritični.

Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino je v drugi obravnavi podprl vladni predlog zakona o potrjevanju učnih gradiv. Zakon uvaja potrjevanje delovnih učbenikov in delovnih zvezkov za splošno in poklicno izobraževanje, ki jih strokovni svet priporoča z novim učnim načrtom. Seja je bila deležna obstrukcije s strani SDS.

Stranka SDS je predlagala novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki bi uvedla enotno številčenje kandidatnih list v vseh osmih volilnih enotah. Poslanka Anja Bah Žibert je pojasnila, da trenutno različne številke v posameznih volilnih enotah povzročajo zmedo med volivci.

Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor. Predlagane spremembe naj bi zagotovile večjo preglednost, enakopravnost kandidatov in poenostavitev volilnih postopkov. Ključna sprememba je uvedba enotne številke kandidatnih list v vseh volilnih enotah.

Na kolegiju predsednice državnega zbora je prišlo do burne razprave o vedenju poslancev. Poslanci so se dotaknili kršitev etičnega kodeksa. V Svobodi so opozorili na zapis poslanca SDS Žana Mahniča o "histeričnih poslankah Svobode" in pozvali predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič k odzivu. NSi pa opozarja na neprimerno vodenje odborov s strani Svobode.

Po pozivu premierja Roberta Goloba k razmisleku o odpravi volilnega molka sta Gibanje Svoboda in SDS izrazila naklonjenost ideji, medtem ko sta SD in Levica poudarila potrebo po temeljitem premisleku.

Tožilec Boštjan Valenčič se je po šestih mesecih pritožil na oprostilno sodbo, ki jo je celjsko sodišče izreklo Janezu Janši in soobtoženim v zadevi Trenta. Janša je sporočil, da Valenčič nadaljuje z gonjo kljub temu, da je po oprostilni sodbi posredno priznal, da gre za politični konstrukt.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je s pomočjo tajvanskega veleposlanika Liu Suan-yunga omogočila donacijo Vrtcu Čebelica Šentjernej ter kmečkim ženam iz Šentjerneja, Mirne Peči in Žužemberka. Donacija je bila predana v torek, 2. decembra 2025, v Šentjerneju.

Vlada je na dopisni seji ponovno določila besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in ga poslala v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku. S tem novim predlogom, ki nadomešča prejšnjega, želi vlada zagotoviti, da bo zakonodajni postopek lahko stekel.

NSi je na programski konferenci predstavila gospodarski del volilnega programa, ki poudarja razumne davke. Stranka želi biti zagovornik delovnih ljudi in ponuja alternativo, kot pravijo, napačni in zapravljalski politiki Golobove vlade. Program se osredotoča na področja dohodnine in normirancev.

Tina Gaber Golob je izrazila nezadovoljstvo spletnih vplivnežev zaradi novele zakona o medijih, ki naj bi jih izpostavljala inšpekcijskim pregledom in nerazumnim zahtevam. Poskuša jim dopovedati, da njen soprog z zakonom nima praktično nič, kljub temu, da ga je potrdila vlada, ki jo vodi.

Poslanska skupina SDS je zahtevala nujno sejo odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, kjer bi obravnavali predloge za odpravo čakalnih vrst in znižanje stroškov vozniških izpitov. Opozarjajo, da je postopek pridobitve vozniškega izpita v Sloveniji postal prepočasen, zapleten in drag.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo nov predlog zakona o STA za vladno obravnavo. Predlog širi javno službo informiranja, jo opredeljuje kot gospodarsko javno službo in njeno financiranje podreja evropskim pravilom o državnih pomočeh. Nekatere pripombe iz javne razprave niso bile upoštevane.

Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je na seji kaznovala stranki SDS in SNSD zaradi kršitve volilnega molka. SDS je bila kaznovana s 3.000 KM, SNSD pa s 3.500 KM.

Po nedeljskem referendumu je podpora vladi Roberta Goloba upadla za 1,6 odstotne točke na 32 odstotkov, kaže anketa Mediane za POP TV. Med strankami še naprej vodi SDS z 20,5-odstotno podporo, sledi ji Svoboda s 14,9 odstotka. Najbolj priljubljena med politiki ostaja predsednica države Nataša Pirc Musar.

Siniša Karan, kandidat SNSD, je na predčasnih predsedniških volitvah v Republiki Srbski osvojil 9.745 glasov več od Branka Blanuše iz SDS, je sporočila Centralna volilna komisija BiH po obdelavi skoraj vseh volišč. Razlika med kandidatoma je majhna.