Dunajski mestni svetnik za podnebje Jürgen Czernohorszky iz vrst socialdemokratov (SPÖ) je v nedavnih izjavah ostro kritiziral odpravo t. i. hladne progresije v Avstriji. Po njegovem mnenju je bila odprava tega davčnega mehanizma napaka oziroma nepremišljena poteza, saj je povzročila občuten izpad proračunskih prihodkov. Czernohorszky je poudaril, da so posledice zmanjšanih davčnih prilivov še posebej prizadele občine in mesta, ki se zdaj spopadajo s pomanjkanjem sredstev za javne storitve in infrastrukturne projekte. Mestni svetnik meni, da je bila avtomatična uskladitev davčnih razredov z inflacijo prehitra odločitev, ki bi jo bilo treba revidirati. Njegov poziv k ponovni uvedbi hladne progresije je sprožil razprave o javnofinančni stabilnosti in razdelitvi davčnih bremen v avstrijski politiki. Czernohorszky trdi, da bi se s tem mehanizmom v proračun vrnila potrebna sredstva, ki so nujna za delovanje lokalnih skupnosti v času gospodarske negotovosti.

Avstrijska zvezna uprava za varstvo konkurence (BWB) bo nadzorovala, ali se bo ukinitev davka na dodano vrednost za ženske higienske izdelke, ki stopi v veljavo 1. januarja 2026, dejansko odrazila v nižjih maloprodajnih cenah. Avstrijska ministrica za ženske Eva-Maria Holzleitner je poudarila, da je BWB ključna partnerica pri zagotavljanju, da bodo davčne olajšave za izdelke, kot so tamponi, vložki in menstrualne skodelice, neposredno koristile potrošnicam in ne trgovcem. Ukrep popolne davčne razbremenitve teh izdelkov je bil sprejet z namenom krepitve samoodločbe in socialne pravičnosti. Ministrica Holzleitnerjeva je v izjavi za javnost izpostavila, da je nadzor nujen za preprečevanje neupravičenega povišanja trgovskih marž na račun davčne reforme. S 1. januarjem 2026 bodo ti izdelki v Avstriji popolnoma oproščeni prometnega davka, kar predstavlja pomemben korak v boju proti tako imenovanemu 'davku na tampon' in higienski revščini med ženskami.

Koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) je v torek v Celovcu predstavil pregled političnega leta 2025, kar je bila hkrati njegova zadnja tovrstna letna bilanca na tej funkciji. V svojem nagovoru se je posvetil geopolitičnim izzivom preteklega leta, ključnim infrastrukturnim projektom v deželi Koroški, med katerimi izstopa Koralpska železnica, ter delu svojih referatov. Kaiser je izpostavil pozitivne premike pri razvoju regije, vendar pa so njegove navedbe naletele na kritike opozicije, ki mu očita pomanjkanje vizije za prihodnost. Leto 2025 so zaznamovale številne preizkušnje, Kaiser pa je v svojem zaključnem dejanju poudaril pomen stabilnosti in kontinuitete v deželni politiki. Kot pomembne mejnike je navedel tudi kulturne in spominske dogodke, povezane s Peršmanovo domačijo, kar poudarja pomen ohranjanja zgodovinskega spomina v regiji. Napovedal je, da bo prihodnje leto zanj zadnje na čelu dežele, pri čemer ostaja osredotočen na dokončanje začrtanih projektov.

Avstrijski minister za stanovanjsko politiko Andreas Babler (SPÖ) je predstavil analizo učinkov novega stanovanjskega paketa, po kateri bodo omejitve rasti najemnin najemnikom prinesle skupno 311 milijonov evrov prihrankov. Ključna novost zakonodaje je, da bo leta 2026 država prvič posegla tudi v cene na nereguliranem trgu najemniških stanovanj. Babler pričakuje, da bodo ti ukrepi znatno razbremenili družinske proračune v času povečanih življenjskih stroškov. Sprejeti ukrepi so del širšega prizadevanja avstrijske vlade za zajezitev inflacijskih pritiskov na stanovanjskem področju. Po ministrovih besedah bo nova uredba omejila zviševanje najemnin, ki bi sicer sledilo indeksaciji cen življenjskih potrebščin. Kritiki sicer opozarjajo na možne dolgoročne posledice na ponudbo stanovanj, vendar vlagatelji v zakonodajo poudarjajo takojšnjo socialno korist za prebivalstvo.

Glede na ankete je bil izkupiček tržne koalicije ob koncu leta precej katastrofalen. Nekdanji veliki stranki ÖVP in SPÖ v trendu APA, ki upošteva ankete zadnjih petih tednov in jih tehta glede na aktualnost, z 18,9 oziroma 18 odstotki skupaj ne dosežeta niti vrednosti odobravanja FPÖ. Ta je od začetka vlade še povečala svojo prednost. Zdi se, da udeležba v vladi doslej ni škodovala le stranki NEOS.

Po preštetih 95% glasov je stranka Vetevendosje Albina Kurtija prejela 49,83% glasov na parlamentarnih volitvah na Kosovu. Zaradi teh rezultatov ima stranka veliko verjetnost, da bo oblikovala vlado. Kurti je zmago označil za zgodovinsko in napovedal, da bo iskal zaveznike za oblikovanje vlade.

Avstrijski finančni minister Markus Marterbauer (SPÖ) je napovedal ukrepe proti previsokim cenam goriva. Kot je dejal v intervjuju za APA, se bo lotil preverjanja cen goriva, saj je opazil, da se znižanje cen surove nafte na mednarodnih trgih za 30 odstotkov ne odraža na avstrijskih bencinskih črpalkah. Prav tako si bo ogledal cene v gostinstvu in hotelirstvu.

Seniorski zvezdnik, blizu avstrijske ljudske stranke ÖVP, je ostro kritiziral odločitev ministrstva za socialne zadeve, ki ga vodi SPÖ, da prestavi inovacijski sklad za leto 2026. Predsednica seniorenbunda Ingrid Korosec je v izjavi dejala, da je to "nesocialno" in da sektor oskrbe, ki je pod velikim pritiskom, potrebuje zanesljivost, ne pa novih razočaranj. Sklad, vreden 50 milijonov evrov, je bil namenjen digitalizaciji oskrbe, vendar sredstva zaradi proračunskih razmer ne bodo izplačana.

Hallstatt, avstrijsko mesto v Salzkammergutu, beleži rekordno število turistov. Letno ga obišče 1,2 milijona ljudi, kar povzroča nezadovoljstvo med lokalnimi prebivalci. Župan Alexander Scheutz (SPÖ) je opozoril, da se obisk nadaljuje tudi pozimi.

Avstrijska ministrica za pravosodje Anna Sporrer (SPÖ) je napovedala gradnjo dveh novih zaporov, da bi rešili problem prenapolnjenosti avstrijskih zaporov. Sporrerjeva načrtuje gradnjo novega zapora in forenzično-terapevtskega centra na zahodu Avstrije. O tem se že pogovarja z ministrom za finance.

Objava avstrijske ljudske stranke (ÖVP) na družbenih omrežjih o integraciji je sprožila val nezadovoljstva, vključno s kritikami koalicijskih partnerjev SPÖ in voditeljice Zelenih, Leonore Gewessler. Sporna objava se nanaša na rezultate integracijskega barometra. Finančni minister SPÖ, Markus Marterbauer, se je javno opravičil in poudaril prispevek migrantov v Avstriji. Gewesslerjeva je kritizirala pavšalno problematiziranje muslimanov in pozvala k večji povezanosti.

Nekdanja avstrijska ministrica za izobraževanje, Sonja Hammerschmid, bo 1. aprila 2026 prevzela vodenje Bundestheater-Holding. Kulturni minister Andreas Babler (SPÖ) jo je imenoval za naslednico Christiana Kircherja. Njeno imenovanje je podprla tudi Katrin Auer, kulturna predstavnica stranke SPÖ, ki meni, da je Hammerschmidova odlična izbira za to pomembno pozicijo v gledališkem menedžmentu.

Avstrijska vlada je sprejela sveženj ukrepov za spodbujanje zaposlovanja starejših, ki vključuje davčno olajšavo za zaposlene upokojence. Od leta 2027 bo do 15.000 evrov zaslužka, pridobljenega poleg pokojnine, neobdavčen. Poleg tega so predvideni ukrepi za spodbujanje zaposlovanja oseb nad 60 let in reforma poklicnega pokojninskega zavarovanja.

Salzburški deželni zbor je v sredo za novega deželnega svetnika izvolil Maximiliana Aignerja (ÖVP). Petindvajsetletnik je prejel glasove strank ÖVP, FPÖ in SPÖ, s čimer je postal najmlajši deželni svetnik v zgodovini Salzburga. Seja deželnega zbora se je začela z njegovo izvolitvijo in posvetitvijo, na njej pa bodo razpravljali tudi o proračunu za leto 2026. Proti Aignerju sta glasovali stranki KPÖ Plus in Zeleni.

Avstrijski državni svet je na izredni seji sprejel odločitev o znižanju dajatve na električno energijo. V letu 2026 se bo dajatev znižala z 1,5 centa na kilovatno uro (kWh) na 0,82 centa. Za zasebna gospodinjstva bo veljala znižana stopnja 0,1 centa na kWh. Ukrep bo veljal do konca leta 2026. Predlog, ki so ga vložile stranke SPÖ, ÖVP in NEOS, so podprli tudi Zeleni, medtem ko so Svobodnjaki glasovali proti.

Ustavno sodišče je razveljavilo občinske volitve v Kematnu na Ybbs v okrožju Amstetten zaradi nezakonite izdaje glasovnic. Socialdemokratska stranka (SPÖ) je sprožila postopek na Ustavnem sodišču, ki je nato razveljavilo volitve, s čimer bo treba volitve ponoviti.

Državno tožilstvo Eisenstadt je ustavilo preiskavo proti deželnemu glavarju Hansu Petru Doskozilu (SPÖ) zaradi suma zlorabe položaja. Preiskava je bila sprožena na podlagi ovadbe, ki jo je vložil Norbert Hofer (FPÖ). Hkrati potekajo novi pogovori o prevzemu stanovanjskega podjetja Neue Eisenstädter.

Avstrija prenavlja svoj sistem upravljanja meja, pri čemer se namesto statičnih kontrol osredotoča na obmejni prostor. Notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je pojasnil, da je razlog za to zmanjšanje števila prijetih oseb. Novi sistem naj bi bil bolj učinkovit in prilagodljiv, kar bo verjetno zmanjšalo število vojakov na meji. Predlog je sprožil kritike s strani FPÖ in burgenlandske SPÖ.

V Avstriji se je koalicija dogovorila z Zelenimi o zakonu za cenejši tok. Spremembe vključujejo dvig meje za plačilo omrežnine za fotovoltaične sisteme na 15 kW in znižanje tarife na 0,5 centa. Zakon bo predvidoma potrjen v državnem zboru.

OECD je v svojem poročilu o zdravstvenih reformah v EU opozorila na dolge čakalne dobe in visoke zasebne stroške v avstrijskem zdravstvenem sistemu. Ministrica za zdravje Korinna Schumann in državna sekretarka Ulrike Königsberger-Ludwig (obe SPÖ) sta obljubili izboljšave na področju zdravstvene oskrbe, pri čemer sta poudarili, da je splošna raven oskrbe dobra, vendar so potrebne spremembe za zmanjšanje čakalnih dob in stroškov.

Združena gledališča Dunaja (VBW) so kulturna ustanova v avstrijski prestolnici, ki jo bodo varčevalni ukrepi mesta najbolj prizadeli. Od leta 2026 bodo letno prejeli pet milijonov evrov manj subvencij. Kulturna svetnica Veronica Kaup-Hasler (SPÖ) je VBW prepustila, da sami poiščejo rešitve. V nadzornem svetu VBW so bili sprejeti prvi koraki, med katerimi je ključni element, da bo VBW v prihodnje igral več in manj.

Nekdanji linški župan Klaus Luger (SPÖ) se bo izognil sojenju zaradi obtožb o poneverbi v povezavi z afero Brucknerhaus. Sodišče mu je ponudilo možnost diversiona, kar pomeni, da bo, če bo do 24. decembra plačal 20.000 evrov, postopek ustavljen. Državno tožilstvo je sicer diversion zavrnilo, a ponudba ostaja veljavna.

Nekdanji župan Linza, Klaus Luger (SPÖ), se bo v petek soočil s sojenjem zaradi obtožb o zlorabi položaja v aferi Brucknerhaus. Obtožbe se nanašajo na posredovanje vprašanj za zaslišanje Dietmarju Kerschbaumu v izbirnem postopku za vodstvo LIVA. Luger naj bi naročil pravno mnenje, vedoč, da je sam posredoval vprašanja. Denar za omenjeno mnenje je že vrnil.

Francoski senat je potrdil več ukrepov, povezanih z državnim proračunom za leto 2026. Sprejeli so odločitev, da se ne bo nadomestila polovica upokojenih javnih uslužbencev, vendar ta ukrep ne velja za ministrstva za obrambo, izobraževanje, notranje zadeve in pravosodje. Poleg tega so senatorji, kljub nasprotovanju vlade, podaljšali čakalno dobo za bolniško odsotnost v državni upravi na tri dni. Omenjene ukrepe mora potrditi še Narodna skupščina.

Ministrica za ženske Eva-Maria Holzleitner (SPÖ) je ponovno pozvala k legalni, varni in brezplačni prekinitvi nosečnosti. Tudi stranka NEOS podpira črtanje splava iz kazenskega zakonika. Kljub temu, da to ni del koalicijske pogodbe, se bo ministrica še naprej zavzemala za dekriminalizacijo splava, je poudarila v izjavi.

Dunajski SPÖ-Bundesparteivorstand se je v petek v dokumentu zavzel za mednarodnopravno priznanje države Palestine. Odločitev sledi stališčem 157 držav za rešitev z dvema državama in priznanju Palestine po kanadskem modelu, kar pomeni pod pogojem razorožitve in odstranitve Hamasa in njegovih zaveznikov. Izraelsko veleposlaništvo v Dunaju je potezo označilo za 'zelo napačno in škodljivo'.

Avstrijska stranka FPÖ poziva k ustavni zaščiti pravice do plačevanja z gotovino, pri čemer se zgleduje po Sloveniji, ki je to pravico že vključila v ustavo. Alexander Petschnig iz FPÖ kritizira SPÖ in ÖVP zaradi blokiranja podobnih pobud v Avstriji, trdi, da s tem kršijo temeljno pravico do gotovine. Poudarja, da EU postopoma omejuje uporabo gotovine, zato je nujna zaščita na nacionalni ravni.

Avstrijski kulturni minister in podkancler Andreas Babler (SPÖ) je ustanovil komisijo, imenovano "Florentinska komisija", ki bo preučila pravna vprašanja v zvezi s habsburškimi dragulji, shranjenimi v sefu v Kanadi. Komisijo vodi predsednik finančnega tožilstva Wolfgang Peschorn, prva seja pa je bila v četrtek. Pričakujejo, da bodo rezultati znani jeseni 2026. Dragulji so bili leta 1918 po ukazu cesarja Karla preneseni iz zakladnice v Hofburgu v tujino, njihovo ponovno odkritje pa je bilo omogočeno z intervjuji s Karlom Habsburg-Lothringenom novembra 2025.

Dunaj nadaljuje projekt "College 25plus" za integracijo beguncev, za kar bo od januarja namenil 10,5 milijona evrov. Projekt ponuja brezplačne tečaje jezika in priprave na trg dela za osebe, starejše od 25 let, ki so v postopku pridobitve azila ali imajo že priznano zaščito.

Dunaj bo v prihodnjem letu namenil manj denarja za kulturo, saj se bo proračun zmanjšal za 7,6 odstotka. Dunajska mestna svetnica za kulturo Veronica Kaup-Hasler (SPÖ) je napovedala, da bodo prihranki predvsem pri velikih organizacijah, kot so Vereinigte Bühnen Wien. Kljub zmanjšanju proračuna pa zagotavlja, da bo kulturna pokrajina ostala zdrava in infrastruktura solidna.

V avstrijski trojni koaliciji še vedno ni soglasja glede zahteve občin po zvišanju davka na nepremičnine. Medtem ko ÖVP zvišanju nasprotuje, želi podkancler Andreas Babler (SPÖ) o reformi davka na nepremičnine v koaliciji "vsekakor razpravljati". Kancelar Christian Stocker (ÖVP) je obljubil drugačno rešitev za občine.

Avstrijska vlada, ki jo sestavljajo stranke ÖVP, SPÖ in NEOS, očitno razmišlja o sodelovanju pri vzpostavitvi tranzitnih centrov za azil v Afriki. To nakazuje interni dokument, o katerem je poročal časnik "Der Standard". Notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je dejal, da Avstrija že več let zahteva vzpostavitev centrov za vračanje zunaj Evrope oziroma izvajanje azilnih postopkov zunaj Evrope.

Dunaj bo za uravnoteženje proračuna sprejel vrsto ukrepov, ki vključujejo dvig različnih dajatev. Med drugim se bodo zvišale upravne takse, davek na pse in cene vozovnic za javni prevoz, je sporočil urad finančne svetnice Barbare Novak (SPÖ).

Študija, ki jo je naročilo Ministrstvo za ženske in znanost, je pokazala pomanjkljivosti pri obravnavi nasilja na podlagi spola na univerzah in raziskovalnih ustanovah na Dunaju. Avtorica študije Johanna Blimlinger je na tiskovni konferenci povedala, da manjka skupno razumevanje, kaj sploh pomeni nasilje na podlagi spola. Pristojna ministrica Eva-Maria Holzleitner (SPÖ) namerava začeti izvajati priporočila iz študije.

V Gradiščanski tudi v prihodnjem letu ne bo prišlo do povišanja plač za politike na deželni ravni. Deželni glavar Hans Peter Doskozil (SPÖ) je to potezo označil za 'zavestno znamenje solidarnosti'. To je že tretje leto zapored, da se Gradiščanska odloča za takšen ukrep.

Na Dunaju je potekala spominska slovesnost za žrtve Spiegelgrunda, na kateri so bili pokopani posmrtni ostanki, ki so jih odkrili na Medicinski univerzi na Dunaju in v Prirodoslovnem muzeju. Slovesnosti so se udeležili tudi vicekancler Andreas Babler, notranji minister Gerhard Karner ter svojci žrtev.

Ministrica za zdravje Korinna Schumann (SPÖ) je zanikala, da bi bil dosežen dogovor o enotnem financiranju zdravstvenega sistema, kot je zatrdil kancler Christian Stocker (ÖVP). Schumannova je dejala, da ji takšen dogovor ni znan in da skupaj preučujejo smiselne reformne korake.

Primanjkljaji avstrijskih zveznih dežel in občin naj bi se prihodnje leto povečali bolj, kot je bilo sprva predvideno. Po novem paktu o stabilnosti, dogovorjenem v petek, se bo minus zveznih dežel in občin leta 2026 povečal na 1,13 odstotka BDP. To je precej več od 0,9 odstotka, ki jih je sredi oktobra napovedal finančni minister Markus Marterbauer (SPÖ). Da bi ohranili cilj državnega proračuna v višini 4,2 odstotka, bi moral zvezni sektor zmanjšati svoj primanjkljaj.

Linški kino Moviemento & City-Kino je prejel glavno nagrado 3. avstrijske filmske nagrade za svoje programsko delo. Kulturni minister Andreas Babler (SPÖ) je v petek sporočil, da bodo poleg časti prejeli tudi 20.000 evrov. Nagrade je prejelo še pet kinodvoran iz Dunaja, Štajerske, Salzburga, Predarlske in Spodnje Avstrije.

Ministrica za zdravje Korinna Schumann (SPÖ) je kritizirala odločitev salzburške vlade o ukinitvi dodatka za nego in izrazila upanje, da bodo ponovno premislili. Poudarila je, da so se vse dežele dogovorile, da se denar iz sklada za nego nameni zaposlenim v negi. Schumannova je to označila za vprašanje poštenosti in ob tem napovedala, da pri zdravstveni reformi še naprej stavi na zdravstvene regije.

Pogajanja o novem paktu stabilnosti v Avstriji so v zaključni fazi, dogovor pa je verjeten že v petek. Novi pakt naj bi zveznim deželam in občinam omogočil nekoliko večjo stopnjo zadolževanja v primerjavi z zvezno državo. V zameno pa bodo morale dežele zagotoviti, da bo finančno ministrstvo sproti obveščeno o njihovem proračunskem stanju. Evropska unija zahteva, da Avstrija še letos sprejme nov pakt stabilnosti, saj je trenutni, ki velja od leta 2012, zastarel. Sprejetje v državnem zboru je možno še decembra.

Avstrijski Städtebund, pod vodstvom dunajskega župana Michaela Ludwiga (SPÖ), poziva k hitremu dogovoru glede stabilnostnega pakta in davka na nepremičnine. Poudaril je, da je finančni položaj občin kritičen, saj je polovica mest že v finančni stiski. V Spodnji Avstriji mora že vsaka tretja občina sanirati svoj proračun. Vodstvo združenja se je sestalo na seji, kjer so obravnavali perečo problematiko.

Na Dunaju se nadaljuje spor glede morebitnega zvišanja davka na nepremičnine. Finanzstaatssekretärin Barbara Eibinger-Miedl (ÖVP) zavrača zahtevo občin po prilagoditvi davka na nepremičnine, saj meni, da ima Avstrija več težav z izdatki kot s prihodki. Koroška finančna ministrica Gabriele Schaunig (SPÖ) je pred tem podprla zvišanje.

Mesto Dunaj bo s prihodnjim letom ukinilo tečaje nemščine za begunce. Socialni svetnik Peter Hacker (SPÖ) je za časnik "Standard" pojasnil, da je razlog za to finančni pritisk mesta in pomanjkanje ponudb s strani Avstrijskega integracijskega sklada (ÖIF). Tekoči tečaji bodo zaključeni, vendar Fundacija za socialne zadeve Dunaj (FSW) po letu 2026 ne bo več razpisovala novih.

Dunajska FPÖ zahteva 1.500 dodatnih policistov v mestu, kar naj bi bila minimalna potrebna številka. Vodja stranke Dominik Nepp trdi, da se trenutno rekrutira premalo novih policistov. Pozivajo notranjega ministra Gerharda Karnerja (ÖVP) in župana Michaela Ludwiga (SPÖ), da ukrepata, saj naj bi bil Ludwig eden od »vplivnežev« zvezne vlade.

Voditeljica stranke NEOS, Beate Meinl-Reisinger, vztraja, da morajo avstrijske dežele prispevati k proračunski konsolidaciji. V oddaji ORF "Pressestunde" je izjavila, da ne more vsega urediti zvezna vlada, medtem ko dežele še naprej radodarno zapravljajo. Poudarila je, da mora naslednji stabilnostni pakt vključevati ureditev, ki bi zvezni vladi omogočila dostop do proračunskih številk dežel. Zavrnila je predlog dunajskega mestnega svetnika Petra Hackerja (SPÖ) o spremembi pravil EU o zadolževanju.

Podnebna konferenca ZN COP30, ki jo je gostila Brazilija, se je končala z razočaranjem, saj so se številni veliki udeleženci upirali sprejetju ambicioznih ciljev. Kljub prizadevanjem Brazilije, da bi bila to 'COP resnice', so bili doseženi le skromni rezultati.

Mesto Dunaj je sprožilo informacijsko kampanjo »Samo ja pomeni ja« v okviru »16 dni proti nasilju« (od 25. novembra do 10. decembra). Kampanja ozavešča o preprečevanju in boju proti spolnemu nasilju nad ženskami. Podžupanja in mestna svetnica za ženske Kathrin Gaál (SPÖ) je dejala, da je uvedba tega načela v kazensko pravo »odločilen korak za doslednejše preprečevanje in kaznovanje spolnega nasilja«.

Avstrijski vicekancler in medijski minister Andreas Babler (SPÖ) je branil načrtovano reformo medijske podpore. Poudaril je, da je cilj zagotoviti demokracijo, pri čemer ne želi, da bi minister odločal o tem, kaj je dober novinarstvo. Zato so potrebna jasna merila kakovosti, ki jih bo določila strokovna študija, v katero so vložili 78.000 evrov. Babler je v intervjuju za "Tiroler Tageszeitung" dejal, da ne gre toliko za vsoto denarja, temveč za natančnost in trefljivost.

Dunajski socialni mestni svetnik Peter Hacker (SPÖ) meni, da so Maastrichtski kriteriji EU o proračunu "neoliberalni modeli, ki spadajo v pozabo". Pričakuje, da bosta kancler in finančni minister v Bruslju to jasno povedala. Po merilih je državam dovoljeno le novo zadolževanje v višini največ treh odstotkov BDP, javni dolg pa ne sme presegati 60 odstotkov BDP.