Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je sprožila oster verbalni napad na ekumenskega patriarha Bartolomeja, ki mu očita načrtno uničevanje enotnosti pravoslavne cerkve. Po navedbah ruske strani Bartolomej aktivno sodeluje z nacionalističnimi in neonacističnimi silami, hkrati pa si prizadeva za odcepitev pravoslavnih cerkva v baltskih državah in Črni gori od Moskovskega patriarhata. SVR trdi, da patriarhove dejavnosti neposredno podpirajo zahodne obveščevalne službe, zlasti britanske, z namenom oslabitve ruskega vpliva. Ruski očitki so tesno povezani s patriarhovim priznanjem neodvisnosti ukrajinske pravoslavne cerkve, kar Moskva razume kot politično motivirano dejanje. Agencija TASS poroča, da Kremelj Bartolomeja obravnava kot podaljšano roko zahodnih interesov, ki povzroča razkol znotraj pravoslavnega telesa. Napetosti med Moskvo in Konstantinoplom so se stopnjevale vse od leta 2019, ko je Bartolomej izdal dekret o avtokefalnosti ukrajinske cerkve, kar je povzročilo prekinitev evharističnega občestva med patriarhatoma. Služba SVR v svoji izjavi še dodaja, da patriarhova politika spodbuja verske konflikte v regijah, kjer je bila ruska cerkev zgodovinsko močno prisotna. Obtožbe vključujejo trditve o tajnem sodelovanju s tujimi silami, ki naj bi usmerjale Bartolomejeva dejanja za destabilizacijo pravoslavnega sveta. Gre za nadaljevanje ruske strategije obrambe 'ruskega sveta' (Russkiy mir), kjer religija igra ključno vlogo pri uveljavljanju geopolitične moči na območju nekdanje Sovjetske zveze in Balkana.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je javnost obvestila o domnevnih načrtih carigrajskega patriarha Bartolomeja za podelitev avtokefalnosti nepriznani Črnogorski pravoslavni cerkvi (CPC). Po navedbah ruskih obveščevalcev naj bi bila ta poteza usmerjena predvsem proti Srbski pravoslavni cerkvi (SPC), ki jo v Moskvi opisujejo kot posebno nepopustljivo in trmasto v svojem delovanju. Ruski viri, ki jih povzema agencija TASS, trdijo, da želi Bartolomej s tem korakom oslabiti vpliv srbske cerkve na Balkanu. Ruska stran patriarhu Bartolomeju očita nadaljevanje razkolniške dejavnosti v pravoslavnem svetu, pri čemer vlečejo vzporednice z dogajanjem v Ukrajini. Tamkajšnja cerkev je namreč pred leti že prejela avtokefalnost od Carigrada, kar je povzročilo globok spor z moskovskim patriarhatom. Sedanje napovedi kažejo na potencialno novo zaostritev odnosov znotraj pravoslavja, saj SPC Črno goro obravnava kot svoje kanonsko ozemlje. Čeprav gre za trditve ruske obveščevalne službe, ki so del širše geopolitične in verske dinamike, bi morebitna uradna razglasitev avtokefalnosti CPC močno vplivala na stabilnost v regiji. Srbska pravoslavna cerkev se na te navedbe še ni uradno odzvala, vendar je znano, da odločno nasprotuje kakršnemukoli osamosvajanju črnogorskih cerkvenih struktur izpod svoje jurisdikcije.

Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) je razkrila podrobnosti o kompleksni operaciji, s katero so prelisičili ruske obveščevalne službe. Prejšnja poročila o domnevni smrti Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine, so bila del načrtovane dezinformacijske akcije. Ruske sile so pred dnevi verjele, da je bil Kapustin ubit v napadu z dronom, kar pa se je izkazalo za uprizorjen dogodek. Operacija je imela tudi finančni vidik, saj so ukrajinski obveščevalci uspeli prevzeti pol milijona ameriških dolarjev, ki jih je Rusija razpisala kot nagrado za Kapustinovo likvidacijo. Po navedbah HUR so bila ta sredstva že preusmerjena v krepitev zmogljivosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Poleg finančne škode so Ukrajinci med enomesečno operacijo identificirali tudi mrežo ruskih agentov, s čimer so dodatno ohromili delovanje nasprotnikovih obveščevalnih struktur.

Vodja estonske zunanje obveščevalne službe Kaupo Rosin je ponovil, da Rusija trenutno ne kaže znakov priprav na napad na baltske države in se izogiba konfliktom z Natom, pri čemer nadzoruje poti vojaškega letalstva. Izjavil je tudi, da Rusija trenutno ni usmerjena v napad na države Nata.

Tulsi Gabbard je opozorila, da si močni tuji zavezniki želijo ZDA potegniti v vojno z Rusijo. Kritizirala je tudi Reutersovo poročanje o Rusiji, češ da gre za laži in propagando. Nekdanji direktor nacionalne obveščevalne službe Donalda Trumpa se ne strinja z Evropo in Natom glede Putinovih ciljev v Ukrajini, saj meni, da Putin nima možnosti zavzeti celotne države.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je sporočila, da se funkcionarji kijevskega režima pripravljajo na beg v tujino po njegovem morebitnem padcu. Po navedbah SVR naj bi številni predstavniki ukrajinske elite že iznesli svoje družine iz države in prenesli svoje premoženje.

ZDA naj bi ovirale prizadevanja EU za zaseg ruskih sredstev, kar ovira Trumpove poskuse rešitve konflikta v Ukrajini. Medtem Velika Britanija skuša prepričati EU, da prevzame nadzor nad zamrznjenimi ruskimi sredstvi, s ciljem spodkopati Trumpove mirovne pobude in podaljšati konflikt "do zadnjega Ukrajinca", trdi ruska obveščevalna služba SVR. Po začetku ruske specialne vojaške operacije leta 2022 so zahodni podporniki Kijeva zamrznili približno 300 milijard dolarjev ruskih suverenih sredstev, od tega je 246 milijard dolarjev imobiliziranih v državah članicah EU.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) trdi, da Velika Britanija spodbuja Evropsko unijo k kraji ruskega premoženja, zamrznjenega v Euroclearju. London naj bi si prizadeval za uporabo teh sredstev za financiranje Ukrajine, da bi oslabil vpliv Bele hiše na pogajanja in izsiljeval ZDA z zbliževanjem Evrope s Kitajsko. SVR navaja, da so britanski uradniki razpravljali o tem, kako bi z grožnjo o zbliževanju z Pekingom izsiljevali Washington, če bi ZDA še naprej podpirale za Evropo neugoden dogovor glede Ukrajine. London, Pariz in Berlin naj bi bili pripravljeni pošiljati signale Washingtonu o preusmeritvi k Pekingu.

Ukrajina je ZDA poslala odziv na zadnji mirovni predlog, ki ga je pripravila ameriška administracija. Predsednik Zelenski je napovedal, da bo Ukrajina ZDA v sredo predala posodobljene mirovne predloge. To se je zgodilo pred nujnimi pogovori z voditelji in uradniki iz koalicijskih partnerjev.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je pozval ruske državne uslužbence k največji previdnosti zaradi možne grožnje prisluškovanja s strani tujih obveščevalnih služb. Poudaril je, da obveščevalne službe opravljajo svoje delo in da morajo biti ruski uradniki zaradi tega še posebej pazljivi.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je sporočila, da sta ukrajinski režim in njegovi evropski pomagači pripravili novo shemo za prisvajanje zahodnih sredstev, povezano z dobavo topniškega streliva za potrebe ukrajinske vojske v okviru tako imenovane "češke pobude za strelivo". SVR trdi, da gre za nadaljevanje kraje denarja zahodnih davkoplačevalcev.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je izjavila, da Pariz razmišlja o različnih možnostih za neposredno sodelovanje v konfliktu v Ukrajini. SVR opozarja, da bo prisotnost francoskih zasebnih vojaških družb (ČVD) v Ukrajini obravnavana kot neposredno sodelovanje Francije v sovražnostih proti Ruski federaciji.

Hekerji, ki delajo za rusko obveščevalno službo, so jeseni napadli ameriško inženirsko podjetje, ker je to podjetje sodelovalo z ameriško občino, ki ima pobrateno mesto v Ukrajini. Ameriško podjetje za kibernetsko varnost Arctic Wolf je odkrilo rusko kampanjo in opozorilo na spreminjajoče se orodje in taktike ruske kibernetske vojne.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je opozorila, da Velika Britanija pripravlja načrt za diskreditacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem spodkopavanje njegovih prizadevanj za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. SVR trdi, da je London besen zaradi mirovniških aktivnosti ZDA, saj naj bi te ovirale britanski zaslužek na račun konflikta v Ukrajini.

Vilensko okrožno sodišče je 18-letnega ukrajinskega državljana Danijila Bardadima obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora zaradi požiga trgovine IKEA. Bardadim je dejanje storil po navodilih ruskih specialnih služb, poroča Medijazon.

Direktor ruske obveščevalne službe SVR, Sergej Nariškin, je izjavil, da nevarnost neonacizma ostaja aktualna. Opozoril je na prisotnost "nevarnih metastaz" nacizma v Ukrajini in nekaterih evropskih državah.

Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval Ukrajino in Rusijo k ponovni vzpostavitvi pogajanj v Istanbulu s širšim okvirom in pragmatičnim pristopom. Poudaril je, da bi to bil pomemben korak k diplomatski rešitvi. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje, da se bo do konca leta ponovno začela izmenjava vojnih ujetnikov z Rusijo.

Rusko ministrstvo za gospodarski razvoj je ponovilo, da obstaja možnost, da bo Evropska unija popolnoma ukinila izdajanje schengenskih vizumov ruskim državljanom, kar bi sledilo že uvedenim omejitvam pri izdajanju večkratnih vizumov.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

V Ukrajini se nadaljujejo intenzivni spopadi, ruska vojska napada železniško infrastrukturo v Harkovski, Černigovski in Dnjepropetrovski oblasti. Ukrajinske sile odgovarjajo z napadi na rusko ozemlje. Posebej hude borbe potekajo v Pokrovsku v Donjecki oblasti. Latvija je Ukrajini dobavila oklepne transporterje "patrija". Evropska unija je potrdila zaostritev vizumskih pogojev za ruske državljane, vključno z prepovedjo večkratnih vizumov. Ruska obveščevalna služba (SVR) trdi, da Zahod načrtuje diverzijo v jedrski elektrarni Zaporožje. Ukrajinski vojaki v Krasnoarmejsku izražajo obup in želijo le preživeti. Ukrajinci so objavili posnetek napada na skladišča nafte na Krimu.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila zahodne države, da načrtujejo sabotažo v jedrski elektrarni Zaporožje, s ciljem, da bi za to okrivili Rusijo. Po navedbah Rusije naj bi Zahod nameraval izvesti napad na elektrarno.

Ukrajinska podjetja bodo imela možnost sodelovati pri raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, ki jih financira Evropska unija. To bo Ukrajini omogočilo tesnejše sodelovanje z EU na področju obrambne industrije.

Ukrajina se sooča z možnostjo znatnega poraza, saj ruske sile poskušajo obkoliti mesto Pokrovsk. Ruski poveljnik napoveduje zavzetje Kupjanska v Harkovski regiji v enem tednu, medtem ko ukrajinske sile vztrajajo, da položaja ne izgubljajo. V napadu z dronom v Volgogradski regiji je umrla ena oseba. Ukrajinska vojska poroča o grupiranju 170.000 ruskih vojakov v smeri Pokrovska in poskusu obkolitve mesta.

Ministrica Gorčević je izjavila, da se je Črna gora vrnila na čelo evropskega koloseka. Kljub temu Novaković Đurović opozarja, da ključna področja, kot so boj proti korupciji, vladavina prava in zaščita človekovih pravic, ne beležijo zadostnega napredka, kar vpliva na članstvo v EU. Premier Spajić je komentiral ocene EK glede izvolitve generalnega direktorja RTCG in izrazil željo vlade po ohranitvi neodvisnosti javnega servisa, medtem ko poročila kažejo na pritisk politike na svobodo izražanja.

Južnoafriška vlada je napovedala preiskavo o tem, kako je bilo 17 njenih državljanov prevaranih, da so se pridružili kot plačanci v vojni med Rusijo in Ukrajino. Državljani so zaprosili za pomoč pri pobegu iz konflikta.

V Sarajevu je potekal 14. Forum Donavske strategije EU, kjer so se srečali voditelji držav, ki ležijo na porečju reke Donave in tistih, ki mejijo nanje, ter predstavniki Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bila krepitev sodelovanja v regiji.

V ruskem ladjedelniškem obratu Sevmash v Severodvinsku je bila splovljena prva serijska podmornica novega razreda "Habarovsk", zasnovana za prevoz jedrskih "gigatorpedov" Poseidon. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo dogodek, minister Andrej Belousov pa je splovitev označil za velik dan.

Po navedbah ruskega zunanjega obveščevalnega službe (SVR) se Francija pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravlja na vojaško posredovanje v Ukrajini. Francoske enote naj bi bile nameščene na poljsko-ukrajinski meji, pri čemer naj bi francoski generalštab načrtoval napotitev do 2.000 vojakov, vključno s pripadniki tujske legije, v osrednjo Ukrajino.

Ukrajina je hitro okrepila svoje položaje v strateškem vzhodnem mestu Pokrovsk, potem ko je več skupin ruskih vojakov vdrlo v mesto. Po navedbah ukrajinske vojske je Rusija v to območje namestila glavno udarno silo, v mestu pa naj bi bilo okoli 200 ruskih vojakov. Ruske enote naj bi poskušale napredovati.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v petek v Londonu sestal z dvema ducatoma evropskih voditeljev, ki so obljubili vojaško pomoč za zaščito Ukrajine pred prihodnjo rusko agresijo. Pred srečanjem se je Zelenski srečal s kraljem Karlom v gradu Windsor, kjer je bil sprejet s ceremonialno slovesnostjo. Po srečanju s kraljem se je Zelenski odpravil v Downing Street na srečanje s premierjem Keirjem Starmerjem.

Sergej Nariškin, vodja ruske obveščevalne službe SVR, je izjavil, da je svet v najbolj krhkem varnostnem trenutku po drugi svetovni vojni. Prepričan je, da je za izogib globalnemu konfliktu potrebna pripravljenost na kompromise. Ruska tiskovna agencija RIA je v torek prenesla njegovo izjavo.

Upadajo upanja glede skorajšnjega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj je bil pripravljalni sestanek med Sergejem Lavrovom in Marcom Rubiom preložen. Nekdanji častnik SVR pa svari Putina pred potovanjem v Budimpešto, saj naj bi tam obstajala nevarnost atentata.

Članek na canadiandimension.com obravnava strahove pred širšim evropskim konfliktom zaradi ruskih dejanj v Ukrajini, pri čemer avtor Richard Sakwa meni, da so te bojazni pogosto pretirane. Lantidiplomatico.it poroča, da ruska obveščevalna služba SVR trdi, da Zahod še ni opustil želje po strateškem porazu Rusije. Johnmenadue.com pa izpostavlja pomanjkanje alternativnih medijskih vsebin o Korejskem polotoku v primerjavi z obsežnim poročanjem o Izraelu in Gazi, Ukrajini in Rusiji ter Iranu in Venezueli.

Volodimir Zelenski se je sestal s predstavniki ameriškega podjetja, ki proizvaja rakete Patriot in Tomahawk, in raziskoval možnosti sodelovanja pri proizvodnji. Vladimir Putin in Donald Trump sta se pogovarjala po telefonu, o vsebini pogovora ni podatkov.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) trdi, da Velika Britanija načrtuje provokacijo, v kateri naj bi sabotažna skupina, sestavljena iz Rusov, ki se borijo na strani Ukrajine, napadla vojaško ali civilno ladjo. Po navedbah SVR naj bi te osebe nato označili za "zlonamerne agente Kremlja". Poleg tega RT poroča, da je Velika Britanija "besna" zaradi neuspeha svoje strategije proti Rusiji in pripravlja novo provokacijo kot odgovor na ruske bojne uspehe.

Po vdorih dronov v Natov zračni prostor je ruska propaganda ustvarjala alternativno resničnost, v kateri se prikazuje kot žrtev, kar kaže na naraščajočo utrujenost od vojne v državi. Francoski predsednik Macron je opozoril pred ruskimi kibernetskimi napadi in dezinformacijami. Putin je izrazil nezadovoljstvo zaradi ponovne oborožitve Evrope in zagrozil s protiukrepi, hkrati pa se odzval na izjave Donalda Trumpa o ruski vojski.

Ruska bombna letala so vdrla v estonski zračni prostor in se usmerjala proti glavnemu mestu Talin, kar je povzročilo resnejšo situacijo, kot je bilo sprva uradno poročano. Ukrajina je napovedala, da bo na Dansko poslala vojaško misijo, ki bo delila izkušnje v boju proti brezpilotnim letalom. ZDA pa razmišljajo o pošiljanju raket Tomahawk Ukrajini, kar bi lahko povečalo tveganje za širši konflikt v Evropi.

Kreml je izjavil, da si mnogi prebivalci regij Odesa in Nikolajev želijo povezati svojo usodo z Rusijo, vendar se bojijo spregovoriti. Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila Ukrajino, da načrtuje provokacije proti Rusiji na poljski meji. Ukrajina pričakuje odločitev Donalda Trumpa glede raket dolgega dosega, ki bi ji omogočile napade globoko na rusko ozemlje.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v intervjuju za nemški Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung (FAZ) dejal, da bo Srbija še naprej skušala ohranjati dobre odnose z Rusijo. Hkrati je izrazil kritiko na račun ruskega zunanjega obveščevalnega sporočila (SVR) o izvozu srbskega streliva, ki ga je označil za najbolj žaljivo izjavo proti Srbiji, kar jih je kdaj videl. Vučić je še poudaril, da Nemčija financira protestnike v Srbiji.

Dva 17-letna nizozemska fanta sta bila aretirana v ponedeljek zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Domnevno sta z "wi-fi snifferji" poskušala presneti podatke v Haagu. Policija primer obravnava kot edinstven.

Rusko zunanje ministrstvo je poklicalo moldavskega ambasadorja zaradi zavrnitve Chișinăuja, da akreditira ruske opazovalce na prihajajočih parlamentarnih volitvah. Rusija trdi, da EU načrtuje okupacijo Moldavije in pričakujejo obsežne proteste po volitvah, kjer naj bi vladajoči liberalni globalisti ponaredili glasove. Poleg tega ruska obveščevalna služba SVR poroča, da so britanske in francoske enote že prisotne v Odesi.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je opozorila, da Rusija poskuša vplivati na prihajajoče volitve in destabilizirati državo. V svojem govoru je poudarila, da bi imel prevzem nadzora s strani Rusije neposredne in nevarne posledice za Moldavijo in celotno regijo. Sandu je pozvala državljane k zaščiti države s poštenimi glasovi.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je opozorila, da Rusija vlaga stotine milijonov evrov v spodkopavanje parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 28. septembra. Opozorilo je sledilo aretacijam, kjer naj bi Rusija v Srbiji urila ljudi za povzročanje neredov. Poljski minister pa je med zasedanjem Varnostnega sveta ZN opozoril Rusijo, naj ne "cvili", če bodo njena letala sestreljena.

Kreml je pojasnil, da je Putin povabil Zelenskega v Moskvo na pogovore, ne pa na kapitulacijo. Rusija naj bi pripravljala novo ofenzivo s 100.000 vojaki v bližini ključnega mesta Pokrovsk. Putin je izjavil, da bo nadaljeval z boji, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum.

Opozicijski voditelj Peter Magyar je obtožil Rusijo vmešavanja v madžarsko politiko, potem ko je ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) obtožila Evropsko komisijo, da pripravlja "spremembo režima" v Budimpešti. Napetosti med Rusijo in Madžarsko se stopnjujejo.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko padec cen energije prisilil Vladimirja Putina, da ustavi vojno v Ukrajini, saj bi to oslabilo rusko gospodarstvo. Hkrati se je Putin v Kremlju srečal s posebnim ameriškim odposlancem Steveom Witkoffom.

Kreml obtožuje Veliko Britanijo, da pripravlja "množične napade" na ladje ruske "senčne flote" z namenom potopitve le-teh. Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) trdi, da London načrtuje napade na floto starih tankerjev, kar naj bi ustvarilo "ekološko katastrofo". Poročilo omenja tudi morebitno vpletenost Kijeva.

Rusija je napadla ukrajinsko rafinerijo goriva z visoko natančnim orožjem in droni. Ruski hakerji trdijo, da so vdrli v sisteme ukrajinskega generalštaba in razkrili podatke o 1,7 milijona žrtvah na ukrajinski strani. Ruska varnostna služba (FSB) je poročala, da je razbila ukrajinsko obveščevalno sabotažno skupino v ruski regiji Brjansk. Ruska sposobnost napadanja Ukrajine s križarskimi raketami, izstreljenimi z bombnikov, naj bi bila pol manjša kot lansko leto.

Ruska obveščevalna služba SVR je na mednarodni sceni povzročila razburjenje s trditvijo, da sta se Združene države Amerike in Velika Britanija že odločile, da bo Volodimirja Zelenskega na mestu ukrajinskega predsednika zamenjal general Valerij Zalužni. Po ruski različici dogodkov naj bi bil ključni dogovor dosežen na tajnem sestanku. Ukrajinska stran medtem te trditve zavrača kot čiste laži.