Ukrajinska obveščevalna služba uprizorila smrt Denisa Kapustina in Rusiji odvzela pol milijona dolarjev
Objavljeno: 1. 1. 2026 20:42
Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) je razkrila podrobnosti o kompleksni operaciji, s katero so prelisičili ruske obveščevalne službe. Prejšnja poročila o domnevni smrti Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine, so bila del načrtovane dezinformacijske akcije. Ruske sile so pred dnevi verjele, da je bil Kapustin ubit v napadu z dronom, kar pa se je izkazalo za uprizorjen dogodek.
Operacija je imela tudi finančni vidik, saj so ukrajinski obveščevalci uspeli prevzeti pol milijona ameriških dolarjev, ki jih je Rusija razpisala kot nagrado za Kapustinovo likvidacijo. Po navedbah HUR so bila ta sredstva že preusmerjena v krepitev zmogljivosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Poleg finančne škode so Ukrajinci med enomesečno operacijo identificirali tudi mrežo ruskih agentov, s čimer so dodatno ohromili delovanje nasprotnikovih obveščevalnih struktur.
Izjave
"Informacije o smrti Denisa Kapustina so bile lažne."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek predstavlja pomemben del informacijske in obveščevalne vojne med Ukrajino in Rusijo. Za slovensko javnost je novica zanimiva predvsem z vidika razumevanja hibridnega vojskovanja in metod dezinformiranja, ki se uporabljajo v sodobnih konfliktih.
Neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost dogodek nima, vendar pa Slovenija kot članica EU in NATO pozorno spremlja stabilnost v regiji in metode, ki jih uporabljajo ruske obveščevalne službe.
Poljska je aktivirala 4. člen Severnoatlantske pogodbe po tem, ko je njeno ozračje kršilo 19 ruskih brezpilotnih letalnikov, pri čemer jih je več priletelo iz Belorusije. Rusija zanika, da bi imela dokaze, ki bi kazali na to, da so sestreljeni droni na Poljskem ruski.
V Parizu je ukrajinski novinar Dmytro Sviatnenko, čigar brat je umrl v ruskem napadu, na ulici soočil Luizo Rozovo, domnevno hčerko Vladimirja Putina, z vojno v Ukrajini. Posnetek njune konfrontacije je obšel svetovne medije, kjer je Rozova izrazila obžalovanje zaradi vojne. Hkrati je ruski pisatelj Viktor Jerofejev, znan po kritičnem odnosu do ruskega režima, po začetku vojne zapustil Rusijo in svoja eseja objavlja v tujini.
Rusija je ponoči izvedla obsežen napad z raketami in droni na Kijev in druga ukrajinska mesta. Pri tem so uporabljali strateške bombnike, kar je sprožilo zračne alarme tudi v regijah, ki so oddaljene od fronte. V Kijevu in drugih mestih so zabeležili žrtve, število pa še narašča.
Ukrajina je sporočila, da je napadla plinske in naftne objekte v ruski regiji Volgograd, kjer je zaradi napadov z droni izbruhnil požar v objektih za gorivo in energijo. Ruski zračni napad na Sumsko oblast je zahteval najmanj tri smrtne žrtve in več ranjenih.
Ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost so zanikali ruske trditve, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. Donald Trump je delil uredniški komentar New York Posta, ki krivi Putina za nadaljevanje vojne v Ukrajini.
Številna ruska letališča so bila prisiljena omejiti svoje delovanje zaradi ukrajinskih napadov z droni. Rusija poroča, da je sestrelila več deset ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi. Ukrajina pa poroča, da so ruske rakete, droni in bombe ubili najmanj dva civilista. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo na zasedanju ZN pozval k večji podpori.
Dogodek predstavlja pomemben del informacijske in obveščevalne vojne med Ukrajino in Rusijo. Za slovensko javnost je novica zanimiva predvsem z vidika razumevanja hibridnega vojskovanja in metod dezinformiranja, ki se uporabljajo v sodobnih konfliktih.
Neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost dogodek nima, vendar pa Slovenija kot članica EU in NATO pozorno spremlja stabilnost v regiji in metode, ki jih uporabljajo ruske obveščevalne službe.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.