Sutkinja Ustavnega sodišča Desanka Lopičić bo funkcijo opravljala do izbire novega sodnika, odločeno je bilo na seji Skupščine s 54 glasovi poslancev iz vrst večine in opozicije. Predsednik Skupščine je izrazil prepričanje, da bo Predrag Krstonijević izvoljen v torek. Mandić je poudaril, da lahko Lopičić nadaljuje z opravljanjem funkcije do izbire novega sodnika, vendar največ za eno leto.

Poslanec gibanja Evropa zdaj (PES), Tonći Janović, je izjavil, da je PES proti zakonu, ki bi omogočal pokojnine sedanjim in bivšim poslancem. Janović je poudaril, da so bili izvoljeni za delo v javnem interesu, ne pa za glasovanje o zakonih, ki se merijo po osebni koristi, odlikovanjih ali prihodnjih pokojninah. Pozval je k delu v korist državljanov in ne za osebne privilegije.

Skupščina je podprla imenovanje Lazarja Šćepanovića za direktorja Uprave policije v polnem mandatu. Šćepanović je poudaril, da zaupanja ni brez sodelovanja in partnerskih odnosov, ter da Uprava policije ne bo sklepala kompromisov s kriminalci. Konkurs za direktorja Uprave policije je bil zaključen 24. novembra.

Kandidat za sodnika Ustavnega sodišča Miodrag Pešić je umaknil svojo prijavo na javni poziv, je sporočil Ustavni odbor. Pešić je predsednik Upravnega sodišča Črne gore. Ustavni odbor je 23. decembra določil seznam devetih kandidatov za izbiro enega sodnika Ustavnega sodišča. Sodnici Desanki Lopičić se danes izteka mandat.

Predsednik Skupščine, Andrija Mandić, je opozoril, da je rok za pisna vprašanja premierju Milojku Spajiću 72 ur pred začetkom premierne ure v Skupščini.

Predsednik Črne gore, Milatović, je predlagal razpis referenduma o uvedbi odprtih list v volilno zakonodajo. S tem želi volivcem omogočiti, da na volitvah izbirajo ljudi po imenu in priimku, namesto da zgolj obkrožujejo imena strank ali koalicij. Po referendumu naj bi skupina za volilno reformo v skupščini težje zavlačevala postopke, nasprotniki odprtih list znotraj strank pa bi se soočili z jasno odločitvijo državljanov.

Zaščitnik državljanov Zoran Pašalić je izjavil, da pričakuje, da bodo pristojna ministrstva sprejela predlog zakona o prepovedi uporabe mobilnih telefonov v osnovnih in srednjih šolah, ki ga bodo predložili v začetku januarja, in da bo zanj glasovala večina poslancev v skupščini.

Direktor srbske policije Dragan Vasiljević je izjavil, da obsoja napad na ekipo televizije N1, ki se je zgodil pred Ćacilendom. Policija je identificirala osebo, ki je odgovorna za napad, in zanjo razpisala tiralico. Vasiljević je dodal, da ni prepričan, da novinarji ne morejo vstopiti v šotorsko naselje blizu Skupščine, saj gre za prijavljen javni shod in ne za restriktivno območje.

Predsednik Skupščine Andrija Mandić je zavrnil pričanje v postopku proti svojemu nečaku Danilu Mandiću, pri čemer se je skliceval na zakonsko pravico. Danilo Mandić je obtožen, da je aprila s službenim vozilom Skupščine preprečil pot Darku Peroviću in Arisu Turkoviću ter nato streljal, pri čemer je bil Perović ranjen. Andrija Mandić je že poleti zavrnil pričanje pred ODT (Osnovno državno tožilstvo). Odvetnik Jovanović trdi, da Danila Mandića držijo v priporu kot talca, ker je nečak Andrije Mandića.

Center za demokratično tranzicijo (CDT) je predlagal podaljšanje roka za delo Odbora za volilno reformo, kar je podprl tudi Dragan Koprivica. CDT je predlagal intenzivno delo odbora od 15. januarja do 15. aprila, sledila pa bi javna razprava in pridobivanje mnenj mednarodnih institucij do 1. junija, s ciljem sprejetja sprememb v skupščini do 15. junija. Iz CDT so opozorili na pomanjkljivo javno razpravo med julijskim krogom reforme in poudarili, da je treba popraviti to napako. Koprivica je dejal, da je volilno reformo do konca leta nemogoče izvesti.

Sojenje skupini študentov, aretiranih po protestu na Vidovdan in obtoženih pripravljanja dejanj proti ustavni ureditvi, je bilo ponovno preloženo na 2. marec 2026, ker se dva od devetih obtoženih nista pojavila na sodišču. Med obtoženimi so tudi študenti iz Niša.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je Sinišo Bjekovića predlagal za varuha človekovih pravic in svoboščin. Predlog je bil poslan v obravnavo Skupščini. Milatović je predlog utemeljil z opravljenimi posvetovanji s strokovnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in intervjuji s kandidati.

Predsednik črnogorske skupščine Andrija Mandić se je med srečanjem s predsednikom zgornjega doma britanskega parlamenta zahvalil Združenemu kraljestvu za pomoč pri boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji, posebej pri preprečevanju tihotapljenja cigaret. Poudaril je, da je Črna gora šele po padcu komunizma in spremembah leta 2020 začela krepiti demokracijo in svobodo, kar dokazuje tudi ta uradni obisk. Lord McFall je izpostavil, da je srečanje pomembno za krepitev dvostranskih odnosov in da je Združeno kraljestvo pripravljeno pomagati.

Ameriška ambasada v Prištini je kritizirala gibanje Samoopredelitev Albina Kurtija zaradi poskusov onemogočanja udeležbe Srbske liste na volitvah. Odlok CIK, da ne potrdi Srbske liste za volitve, je sprožil odzive tudi italijanske ambasade, ki je izrazila obžalovanje. ZDA ocenjujejo Kurtijevo ravnanje kot kratkovidno in škodljivo.

Poslanec Građanskega pokreta URA, Zoran Mikić, je opozoril, da je parlamentarna večina onemogočila prisotnost dosedanjega direktorja FZO, Kadića, na seji odbora za zdravstvo v črnogorski skupščini. S tem so po Mikićevih besedah državljanom sporočili, da želijo nekaj prikriti v zdravstvu. Predsednik odbora Dražen Petrić je pojasnil, da bi Kadić lahko odbor izkoristil za polemiko o svoji odstavitvi.

Skupščina Črne gore je izvolila Jovana Jovanovića za sodnika Ustavnega sodišča. Mirjana Radović in Mirjana Vučinić nista prejeli potrebne večine glasov. Ministrica Gorčević je poudarila, da je bila z izbiro Jovanovića preprečena blokada Ustavnega sodišča, vendar sodišče ostaja v nepopolni sestavi. Vujović je izpostavil potrebo po ustavnem sodišču, ki verjame v ustavo, ne pa v politično voljo. Milatović je opozoril, da vsaka zamujena priložnost poglablja ustavno krizo.

Ministrica za evropske zadeve Maida Gorčević je izjavila, da je izbira Jovana Jovanovića za ustavnega sodnika preprečila blokado ustavnega sodišča, vendar sodišče ostaja nepopolno. Poudarila je, da se mora skupščina v prihodnjih mesecih osredotočiti na preostala imenovanja, vključno z imenovanjem v sodni in tožilski svet. Vujović je poudaril, da Črna gora potrebuje ustavno sodišče, v katerem sedijo avtoritete, ki bolj verjamejo v ustavo kot v politično voljo tistih, ki jih izbirajo.

V srbski skupščini se je začela seja, na kateri obravnavajo predlog zakona o proračunu za leto 2026, energetski in finančni zakonski paket ter spremembe Zakona o vojski.

Predsednik ANEM Veran Matić je ob komentiranju napada na ekipo N1 pred šotorskim naseljem Ćacilenda v Srbiji izrazil šokiranost, da je bilo prisotnih deset pripadnikov MUP, ki niso preprečili napada niti takoj posredovali. Preiskava je bila odrejena šele po posredovanju pri tožilstvu.

Stranka svobode in pravičnosti (SSP) je ocenila, da se minister za izobraževanje Dejan Vuk Stanković obnaša, kot da je "Vučićev zasebni minister, zadolžen za objemanje in poljubljanje nasilnežev pred Skupščino, ki napadajo študente, državljane in novinarje", kljub temu, da je v njegovem resorju milijon učencev in učiteljev.

Asociacija neodvisnih elektronskih medijev (ANEM) je sporočila, da je bil napad na ekipo televizije N1 že 17. napad v šotorskem naselju pred srbsko skupščino. Pozvali so pristojne organe, da identificirajo in sankcionirajo storilce.

Črnogorska vlada je političnim strankam namenila 13,86 milijona evrov, medtem ko bo za delo Skupščine namenjenih dodatnih 14,5 milijona evrov. Kljub temu so stranke zadolžene za 4,44 milijona evrov. V drugem članku je poudarjeno, da so tuji turisti v Črni gori zapravili 1,32 milijarde evrov, kar je 16 milijonov več kot lani. Največjo rast so zabeležile planinske občine, kjer so prihodki narasli za 37,32 odstotka.

Dritan Abazović, voditelj GP URA, je kritiziral predlog stranke PES za povečanje otroškega dodatka za 3,5 evra, češ da je to premalo glede na inflacijo in rast cen. Poudaril je, da URA že več kot dve leti zahteva podvojitev otroškega dodatka na 60 evrov, medtem ko PES predlaga, da bi dodatek znašal 33,5 evra z zmanjšanjem sredstev političnim strankam. Abazović je izrazil razočaranje, ker vladajoča koalicija ni uvrstila predloga URA na dnevni red.

Konservativna Evropska ljudska stranka (EVP) je s podporo skrajne desnice v Evropskem parlamentu dosegla znatno oslabljeno različico zakona o dobavni verigi, kar je povzročilo ogorčenje in ogrozilo sodelovanje proevropskih frakcij.

Asociacije univerzitetnih profesorjev in sodelavcev so pozvale uprave vseh fakultet državnih univerz in posamezne kolege, da v sredo, 12. novembra, prekinejo pouk in podprejo Dijano Hrka ter njeno zahtevo po razpisu volitev, ki jo je postavila s gladovno stavko.

Dijana Hrka, mati umrlega v nesreči z nadstreškom, je deveti dan gladovne stavke pred Skupščino. Obrnila se je na državljane Srbije in sporočila, da je zavrnila srečanje z Aleksandrom Vučićem.

Poslanec Miloš Konatar (GP URA) je napovedal, da bo ponovno predlagal povišanje otroških dodatkov in odškodnin za delavce podjetij v stečaju. Izrazil je upanje, da bodo poslanci PES-a, Demokratov in DF-a tokrat podprli predlog, ter poudaril, da poslanci URE ne bodo odnehali s ponavljanjem predlogov, dokler ne bodo sprejeti. V Danilovgradu je bil izvoljen nov občinski odbor GP URA, Šaranović pa je ponovno postal predsednik.

Dijana Hrka že šesti dan gladovno stavka pred Narodno skupščino zaradi smrti svojega sina. Poroča, da se počuti dobro in da ji moč dajejo otroci. Podpora se ji povečuje, saj ji pomoč in podporo nudijo številni srednješolci, študenti in ostali državljani. Hrka je poudarila, da obstajata dve Srbiji in da bo ona branila svojo.

Gibanje URA je predlagalo zakon o odškodninah za nekdanje zaposlene v državnih podjetjih v stečaju, z izjemo tistih, ki so že bili zajeti v prejšnjih zakonih. Predlog zakona predvideva odškodnino v višini 12.000 evrov na zaposlenega za tiste, ki še niso prejeli odpravnin. Vendar predlog ni bil sprejet, saj večina poslancev vladajoče koalicije ni glasovala za, s čimer so po mnenju URA ponovno pokazali, da jim ni mar za otroke in delavce, ki so bili žrtve tranzicije.

Srbski parlament je sprejel leks specialis o zgradbi Generalštaba, ki predvideva revitalizacijo in razvoj območja v Beogradu med ulicami Kneza Miloša, Masarikove, Birčaninove in Resavske. Poleg tega so sprejeli spremembe Zakona o enotnem volilnem seznamu, ki uvajajo komisijo za revizijo seznama, v skladu s priporočili ODIHR.

Dijana Hrka, mati pokojnega Stefana Hrke, je vstopila v šesti dan gladovne stavke pred Narodno skupščino v Srbiji. Poročali so, da je prehlajena in se počuti izčrpano. Podporo ji izrekajo srednješolci, študenti in drugi državljani. Promet v bližini skupščine je delno oviran, študenti pa so prenočevali v šotorih. Nekateri študenti iz Niša so bili pridržani.

V Preljini je skupina državljanov, na poziv študentov iz Zahodne Srbije, blokirala del Ibarske magistrale, da bi izrazila podporo Dijani Hrki, ki v Beogradu gladovno stavka in zahteva predčasne volitve. Protesti pred Skupščino v Beogradu se nadaljujejo.

Poleg Novega Sada se je podpora Dijani Hrki razširila tudi v Novi Pazar, kjer Zbor meščanov organizira shod v petek. Prav tako so prebivalci Zemuna pešačili do Narodne skupščine v podporo Hrki, ki že peti dan gladovno stavka.

Prevoznik Milomir Jaćimović, ki so ga pridržali, ko je pripeljal avtobus z ljudmi iz Novega Sada v podporo Dijani Hrki, ki gladovno stavka pred Skupščino v Beogradu, trdi, da ga je policija prevarala. Kljub zasegu avtobusa obljublja, da bo s preostalimi avtobusi nadaljeval s prihodom v Beograd.

Dijaki tretje beograjske gimnazije so se odločili za dvodnevni bojkot pouka, 6. in 7. novembra, da bi podprli Dijano Hrko, ki je začela gladovno stavko pred Narodno skupščino Srbije. Dijaki so se zbrali v šolskem dvorišču in se nato odpravili proti skupščini.

Na seji srbske skupščine so poslanci postavljali vprašanja in zahtevali informacije od pristojnih institucij. Največ pozornosti so namenili gladovni stavki Dijane Hrke, ki protestira pred poslopjem parlamenta, in šotorskemu naselju s podporniki vlade na istem mestu.

Študenti Fakultete tehniških znanosti v Novem Sadu so blokirali fakulteto in zahtevajo aretacijo podpornika Aleksandra Vučića, ki je udaril njihovo kolegico v glavo. Zahtevajo tudi postopek proti policistom.

Evropska komisija je izrazila zaskrbljenost zaradi primera izbire Borisa Raonića za direktorja RTCG in zahteva, da se zadeva hitro pravno reši. V poročilu EK je izražena tudi zaskrbljenost, ker se premier Milojko Spajić redno ne udeležuje sej Skupščine, vendar ugotavljajo, da zakonodajni dom lahko na splošno učinkovit način nadzoruje vlado.

Predsednik srbske vlade, Đuro Macut, je po sinočnjih incidentih pred Skupščino pozval državljane k miru in enotnosti. Poudaril je, da mora Srbija ostati država dialoga, kjer se problemi rešujejo s pogovorom, ne s konflikti.

Predsednik SNS Miloš Vučević je obiskal Uglješo Mrdića, poslanca SNS, ki že peti dan gladovno stavka pred srbsko skupščino, in ga prosil, naj prekine stavko. Predsednik Vučić pa je prosil Dijano Hrko, naj prekine gladovno stavko in ji izrekel sožalje.

Radomir Lazović iz Zeleno-levega fronta je ocenil, da je gladovna stavka Uglješe Mrdića iz Srbske napredne stranke farsa, ki posmehuje dejanju Dijane Hrkalović. Pred srbsko skupščino je prišlo tudi do spopada med Lazovićem in Mrdićem.

Po velikem spominskem srečanju ob prvi obletnici nesreče na železniški postaji v Novem Sadu, analitiki in študenti še naprej razpravljajo o prihodnosti študentskega gibanja v Srbiji, pri čemer se strinjajo, da je gibanje še vedno relevantno, a se sooča z izzivi pri ohranjanju zagona in enotnosti.

Nekdanjega srbskega košarkarskega reprezentanta in aktivista Vladimirja Štimca so aretirali v Beogradu, pred stavbo Radio-televizije Srbije (RTS). Posnetki aretacije so se razširili po družbenih omrežjih. Pred aretacijo je Štimac Vučića označil za 'slino in foliranta'.

Dijana Hrka je nadaljevala gladovno stavko v Takovski ulici, v bližini srbske skupščine. Podporo ji izražajo številni državljani in študenti, ki so se zbrali na križišču Takovske ulice in Bulevarja kralja Aleksandra. Kljub nočnim incidentom je trenutno stanje mirno.

V Beogradu so se zaostrile politične napetosti, ko je na stotine pripadnikov specialne policije ločevalo nasprotnike in podpornike srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Do spopadov je prišlo po enem letu protivladnih protestov, ko so protestniki metali steklenice in signalne rakete.

Dijana Hrka je začela gladovno stavko ob 11.52 pred Skupščino Srbije v Beogradu. Stavka je izraz kritike režima Aleksandra Vučića, ki naj bi že eno leto prikrival resnico o smrti njenega sina Stefana. Hrka je postavila tri pogoje oblastem, da bo prekinila stavko.

Višje javno tožilstvo v Beogradu je ostro reagiralo na sporočilo Tožilstva za organizirani kriminal (JTOK), češ da JTOK nima pravice izdajati navodil VJT v primeru Vladana A., osumljenega streljanja in požara pred Skupščino. JTOK je pred tem vrnilo VJT primer v preiskavo.

Črnogorski poslanci so sprejeli Zakon o enotnem strokovnem ocenjevanju invalidnosti, ki ga je vlada sprejela julija. Zakon uvaja prehod z izključno medicinskega modela ocenjevanja invalidnosti na model, ki temelji na človekovih pravicah in je v skladu s Konvencijo Združenih narodov. Minister Damir Gutić je poudaril, da bo uvedba novega sistema ukinila več kot 40 komisij v petih sektorjih.

26-letni Fayaz Khan, ki je v Združeno kraljestvo nezakonito vstopil s čolnom, je bil obsojen na pet let zapora zaradi groženj Nigelu Farageu. Ob prihodu v Združeno kraljestvo je posredoval lažne podatke, da bi prikril svojo preteklost kriminalnih dejanj, ki so vključevala nože, grožnje in nasilje. Po izreku sodbe je Khan na sodišču protestiral in se jezil na Nigela Faragea.

V Madagaskarju so se okrepili protesti, ki jih vodi mladina, zahtevajo pa odstop predsednika Andryja Rajoeline. Protestniki so zasedli zgodovinsko pomemben Trg 13. maja v prestolnici Tananarivo. Po poročilih naj bi se predsednik Rajoelina zatekel na francosko veleposlaništvo. Razmere v državi so kaotične, protesti pa izražajo nezadovoljstvo s proimperialistično politiko in revščino.