Nova raziskava je pokazala, da skoraj štirje od desetih študentov na višjih strokovnih šolah in univerzah zamujajo z zaključkom študija. Organizacije pozivajo k večji strpnosti pri študiju zaradi psiholoških težav, kot sta stres in depresija, ki prispevajo k zamudam.

Možganska kap pogosto udari nepričakovano, pri čemer psihološko stanje posameznika igra ključno vlogo. Približno ena od šestih možganskih kapi je neposredno povezana s psihološkim stanjem žrtve, kot sta stres in depresija. Strokovnjaki pojasnjujejo povezavo med duševnim zdravjem in tveganjem za nastanek možganske kapi.

Analiza japonske baze podatkov, ki zajema 18 milijonov ljudi, je pokazala, da imajo cepljeni proti Covid-19 večje tveganje za smrt v prvem letu po cepljenju v primerjavi z necepljenimi, pri čemer se tveganje povečuje z vsakim dodatnim odmerkom. V Mehiki ob nestabilnem obnašanju virusa Covid-19 pozivajo k okrepitvi cepljenja. Študija na Kanarskih otokih pa opozarja na porast bolniških odsotnosti zaradi stresa, pri čemer so težave s hrbtom najpogostejši vzrok.

Raziskovalci so odkrili preprosto pravilo 3-30-300 za izboljšanje počutja in zmanjšanje stresa s pomočjo narave. Pravilo predlaga, da je treba imeti vsaj tri drevesa vidna iz svojega doma, preživeti 30 minut na teden v naravi in živeti v okolju, kjer je 300 metrov do najbližjega parka ali zelenice. Raziskava, objavljena v nemških medijih, poudarja, kako pomemben je stik z naravo za duševno zdravje.

Članki iz Kanade in s Filipinov poudarjajo pozitivne učinke vrtnarjenja na duševno zdravje. Kljub fizičnim naporom, kot so dvigovanje, potenje in obremenjevanje, vrtnarjenje prinaša občutek dobrega počutja. Poslušanje ptic med delom v zemlji dviguje razpoloženje in zmanjšuje stres. Članki izpostavljajo, da je vrtnarjenje več kot le telesna vadba, saj delo v naravi pozitivno vpliva na duševno ravnovesje.

Članki s spletnih strani bt.no, adressa.no in aftenposten.no ponujajo nasvete za lažji prehod iz počitnic nazaj na delo. Poudarjajo, da se je pomembno izogniti stresu in postopoma ponovno vzpostaviti delovne navade. Svetujejo, da si ne dovolimo stalnega počitniškega razpoloženja in se osredotočimo na učinkovito obvladovanje prehoda nazaj v delovni ritem.

Raziskovalna skupina Univerze v Tokiu je preučila učinke dišav, ki nastajajo pod pazduhami. Ugotovili so, da ti specifični feromoni zmanjšujejo stres in vplivajo na socialno percepcijo moških, kar so objavili v reviji iScience. Ugotovitve kažejo, da telesni vonj plodnih žensk ne vpliva le na čustveno doživljanje, ampak deluje tudi pomirjujoče.

Na Havajih se je ponovno povečalo število primerov COVID-19, ki so presegli število okužb z gripo in respiratornim sincicijskim virusom. Znanstveniki so medtem opozorili na možno prihodnjo pandemijo, ki bi lahko bila hujša od COVID-19. V ZDA so se pojavila priporočila za cepljenje nosečnic proti COVID-19, hkrati pa je bilo ugotovljeno, da je učinkovitost zdravila Paxlovid v novejših študijah manjša od pričakovane. Med pandemijo COVID-19 se je prav tako povečala stopnja debelosti, saj je kanadska študija pokazala hitrejše povečanje debelosti v tem obdobju kot pred aprilom 2020.

Novi članki so se osredotočili na slovo od stare koče v Cranbrooku v Kentu, kjer so prebivalci delili življenjski prostor z naravo, vključno z žuželkami. Drugi članek je obravnaval izzive očetovstva, natančneje, kako se izogniti temu, da bi postali 'jezni oče', kljub morebitnim vzorcem iz preteklosti. Poudarek je bil na spopadanju z izčrpanostjo in stresom, ki ju prinaša starševstvo, na primer po dolgih letih potovanja.