Članki iz Kanade in s Filipinov poudarjajo pozitivne učinke vrtnarjenja na duševno zdravje. Kljub fizičnim naporom, kot so dvigovanje, potenje in obremenjevanje, vrtnarjenje prinaša občutek dobrega počutja. Poslušanje ptic med delom v zemlji dviguje razpoloženje in zmanjšuje stres. Članki izpostavljajo, da je vrtnarjenje več kot le telesna vadba, saj delo v naravi pozitivno vpliva na duševno ravnovesje.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Tema o vplivu vrtnarjenja na duševno zdravje je relevantna za prebivalce Slovenije, saj se mnogi ukvarjajo z vrtnarjenjem in iščejo načine za izboljšanje svojega počutja.
Sektor za duševno zdravje je izrazil zaskrbljenost zaradi ukinitve zahteve, da morajo imeti ljudje, ki so se že srečali z izzivi na področju duševnega zdravja, vodilno vlogo pri reformah. Sprememba naj bi pomenila izdajo zaupanja v prizadevanja za izboljšanje sistema duševnega zdravja.
Pred koncem leta, ki je bil za mnoge stresen, avtor ponuja pet praktičnih nasvetov za izboljšanje duševnega zdravja. Ti nasveti naj bi pomagali pri doseganju dobrega počutja in imeli dodatne pozitivne učinke.
Nove avstralske raziskave potrjujejo, da ima fermentirana hrana pomembno vlogo pri delovanju možganov preko povezave med črevesjem in možgani. Raziskava dodaja k vse večjim dokazom o pozitivnem vplivu fermentiranih živil na duševno zdravje.
Osebe, ki skrbijo za druge, pogosto prevzemajo veliko odgovornosti in imajo malo časa zase. Strokovnjaki poudarjajo pomen samooskrbe in drugih strategij za preprečevanje izgorelosti pri negovalcih. Poudarjajo, da je ključnega pomena, da negovalci poskrbijo zase, da lahko učinkovito skrbijo za druge.
Strokovnjaki so samoljubezen razglasili za ključni termin leta 2026, saj poudarjajo njeno kritično vlogo pri ohranjanju splošnega dobrega počutja posameznika. Po navedbah psihologov in zdravstvenih delavcev pomanjkanje samospoštovanja in neustrezna skrb zase ne vodita le do duševnih stisk, temveč lahko povzročita tudi resne telesne bolezni.
Analize kažejo, da dolgotrajno potlačevanje čustev in zanemarjanje lastnih potreb neposredno vplivata na razvoj somatskih težav in tveganje za pojav depresivnih stanj. Strokovnjaki ob tem svetujejo, da je razvijanje pozitivnega odnosa do sebe nujno za preprečevanje kronične utrujenosti in drugih zdravstvenih zapletov, ki izvirajo iz psihosomatskih vzrokov. Koncept samoljubezni tako presega zgolj popularno psihologijo in postaja priznan preventivni ukrep v javnem zdravju.
V luči približevanja Bolgarije evroobmočju je psihoterapevtka Neli Lesser izpostavila, da se bodo mladi in osveščeni posamezniki hitreje prilagodili novi valuti, medtem ko pri starejših generacijah prevladuje strah pred izstopom iz območja udobja. Lesserjeva je poudarila, da so bolgarski državljani zgodovinsko zatirani, kar zavira njihovo avtentičnost in porablja psihično energijo za zatiranje negativnih izkušenj namesto za doseganje sreče. Po njenih besedah se otroci v takšnih sistemih osredotočajo na preživetje in ljubezen namesto na zdravo ambicioznost.
Hkrati so nove raziskave iz leta 2025 pokazale, da si posamezniki romantične partnerje pogosto izbirajo na podlagi podobnih diagnoz duševnega zdravja. Analiza podatkov več kot šestih milijonov parov je potrdila, da skupno spopadanje s psihičnimi težavami povečuje zadovoljstvo v zvezi in verjetnost za sklenitev zakonske zveze. Poleg partnerskih odnosov pa psihologi opozarjajo tudi na bolečino ob izgubi prijateljstev v zgodnjem odraslem obdobju. V digitalni dobi, kjer algoritmi in pomanjkanje časa spodkopavajo globoke vezi, izguba prijateljev, ki so v mladosti služili kot vir čustvene varnosti, pogosto povzroča občutke osamljenosti in krivde.
Tema o vplivu vrtnarjenja na duševno zdravje je relevantna za prebivalce Slovenije, saj se mnogi ukvarjajo z vrtnarjenjem in iščejo načine za izboljšanje svojega počutja.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
