Vrhunec napetosti v ZDA po streljanju agenta ICE v Minneapolisu
Politični in družbeni nemiri v Združenih državah Amerike so dosegli novo vrelišče po sredinem incidentu v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Nicole Good. Nekdanja predsedniška kandidatka Hillary Clinton je v ostrem odzivu obtožila administracijo predsednika Donalda Trumpa, da želi Ameriko preoblikovati po svoji podobi krutosti, ter dejanje označila za umor. Medtem ko lokalne oblasti v Minneapolisu in guverner Minnesote Tim Walz opozarjajo na toksičnost zveznih agentov, je predsednik Trump stopil v bran agentu in zatrdil, da je šlo za samoobrambo pred napadom z vozilom, kar pa nekateri posnetki in pričevanja izpodbijajo. Incident je povzročil globok razkol med lokalnimi in zveznimi organi pregona. Župan Minneapolisa Jacob Frey je agentom ICE ukazal zapustiti mesto, strokovnjaki pa opozarjajo, da takšne razmere vodijo v nevaren položaj, kjer lokalna policija zvezne oblasti dojema kot nasprotnike. Podpredsednik JD Vance je kritike na račun agenta označil za nesprejemljive in odgovornost za tragedijo pripisal žrtvi, kar je sprožilo oster odziv kongresnice Alexandrie Ocasio-Cortez, ki je poudarila, da atentati na ameriške državljane na ulicah ne smejo postati sprejemljiva norma. V širšem zunanjepolitičnem smislu je predsednik Trump v intervjuju za New York Times izjavil, da so njegove pristojnosti kot vrhovnega poveljnika omejene zgolj z njegovo lastno moralno presojo, s čimer je zavrnil omejitve mednarodnega prava. Ta izjava v povezavi z agresivnim delovanjem notranjih zveznih agencij nakazuje na premik k neomejeni uporabi izvršilne oblasti, kar v ameriški družbi povzroča primerjave z zgodovinskimi opozorili o nevarnosti absolutne državne moči.