Papež Leon XIV. je v ponedeljek, 12. januarja, v Vatikanu na zasebni avdienci sprejel Mario Corino Machado, vidno voditeljico venezuelske opozicije in dobitnico Nobelove nagrade za mir. Tiskovni urad Svetega sedeža je srečanje potrdil z uvrstitvijo njenega imena na uradni seznam dnevnih avdienc, vendar podrobnejših informacij o vsebini pogovorov niso podali. Srečanje med vrhovnim poglavarjem Katoliške cerkve in venezuelsko političarko velja za nenavadno in izjemno pomembno diplomatsko potezo. Dogodek se je odvil v obdobju zaostrenih političnih razmer v Venezueli, kjer se opozicija pod vodstvom Machadove trudi za demokratične spremembe po aretaciji Nicolása Madura. Nekateri viri navajajo, da je papež ob tej priložnosti pozval k neodvisnosti Venezuele, čeprav uradni vatikanski bilten ostaja skop s pojasnili. Prisotnost Machadove v Vatikanu simbolizira močno mednarodno podporo njenim prizadevanjem za stabilizacijo države. Analitiki poudarjajo, da bi lahko ta avdienca pomenila večji pritisk na trenutne prehodne oblasti v Caracasu in okrepila legitimnost opozicijskih sil na svetovnem odru. Vatikan tradicionalno nastopa kot posrednik v latinskoameriških krizah, zato je obisk Nobelove nagrajenke razumeti kot jasen signal podpore prizadevanjem za mir in spoštovanje človekovih pravic v tej južnoameriški državi.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Papež Leon XIV. je med prvo letošnjo mašo v Vatikanu poudaril, da se sveta ne rešuje z »ostrenjem mečev«, temveč z odpuščanjem, razumevanjem in sprejemanjem vseh ljudi. Svoj nagovor je podal ob praznovanju novega leta, ki sovpada z 59. svetovnim dnevom miru, in pri tem opozoril na nujnost mirnega sožitja v globalni skupnosti. Ameriški pontifik iz vrst avguštincev se je v svoji pridigi oprl na nauke svetega Avguština in izpostavil, da vojaško moč ne more nadomestiti človeške solidarnosti. Sveti oče je v svojem prvem sporočilu za svetovni dan miru, ki je bilo pripravljeno že decembra, izpostavil pomen vključevanja vseh družbenih skupin. Po njegovih besedah so dialog in empatija ključni stebri za stabilno prihodnost, s čimer se je neposredno odzval na trenutne napetosti v mednarodni politiki. Njegove besede odražajo prizadevanja Svetega sedeža za zmanjšanje oboroževanja in spodbujanje humanitarne pomoči na kriznih območjih.

Papež Leo XIV. je ob začetku leta 2026 daroval mašo v baziliki svetega Petra in pozval k miru v državah, ki jih prizadevajo spopadi, ter za družine, ki jih je prizadelo nasilje. V svoji novoletni poslanici je poudaril nujnost sprave in solidarnosti.

Papež Frančišek je poslal humanitarno pomoč v prizadeta območja Ukrajine. Trije tovornjaki s hrano so bili poslani v frontne regije, so sporočili iz tiskovnega urada Svetega sedeža.

Tri ostarele redovnice iz nekdanjega samostana Goldenstein v kraju Elsbethen pri Salzburgu, ki so s svojo nepovratno vrnitvijo v samostan pritegnile svetovno pozornost, se umikajo iz družbenih medijev. S tem dejanjem signalizirajo pripravljenost za rešitev zapletene situacije, saj se s samostanskim sporom ukvarja Sveti sedež.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je potrdila zanimanje papeža Leona XIV. za obisk Mehike, vendar datum obiska še ni določen. Sheinbaum je poudarila, da je do srečanja s papežem prišlo na simbolični dan za Mehičane, na dan Device Guadalupe, ter da je povabilo del odnosa spoštovanja in sodelovanja med mehiško državo in Svetim sedežem.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, je po srečanju s papežem Lavom XIV. v video sporočilu na Facebooku poudarila, da je bil to pomemben dan za odnose med Kosovom in Vatikanom.

Papež Lav XIV. je novim veleposlanikom pri Svetem sedežu dejal, da Vatikan ne bo »molče opazoval« kršitev človekovih pravic po svetu in pozval k »nenasilnemu in razorožujočemu miru«.

Papež Leo XIV. je sprejel pomemben ukrep za odpravo problematične finančne poteze papeža Frančiška. Preklical je posebno komisijo Svetega sedeža za zbiranje sredstev, ki je bila napovedana pod spornimi okoliščinami, medtem ko je bil Frančišek hospitaliziran. Leo je uradno ukinil komisijo, razveljavil njene statute in odpustil njene člane. Odločil je, da bo premoženje komisije prešlo na Sveti sedež kot celoto, nadzor nad ukinitvijo pa bo prevzel urad za premoženje Vatikana. Oblikovana bo nova delovna skupina s člani, ki jih bo odobril papež, za pripravo predlogov za zbiranje sredstev in ustrezno strukturo.

Sveti sedež je objavil dokument komisije, ki jo je ustanovil papež Frančišek leta 2020, iz katerega je razvidno, da Katoliška cerkev zaenkrat ženskam ne bo omogočila posvetitve v diakonsko službo. Papež Leon XIV. je zaprosil za omenjeni dokument.

Papež Leon XIV. je med tiskovno konferenco na letalu, med potjo v Libanon, ponovil stališče Vatikana, da je rešitev dveh držav edina pravična rešitev izraelsko-palestinskega konflikta. Povedal je, da se je o tem, kako bi Vatikan lahko pomagal Izraelu in Palestini pri doseganju miru, pogovarjal s turškim predsednikom.

Letalske družbe po vsem svetu so se soočale z motnjami zaradi nujnih posodobitev programske opreme na letalih Airbus A320. Avianca je posodobila programsko opremo na več kot polovici svojih letal A320 in pričakuje zaključek v naslednjih dneh. SATA ne pričakuje odpovedi letov zaradi posodobitve programske opreme. Družbe, kot so American Airlines, Air India, Xizz Air in Air New Zealand, so opozorile na zamude in odpovedi. Težave v sistemih za nadzor letenja, ki jih povzroča sončno sevanje, so zahtevale nujne ukrepe.

Premier v odstopu, Petr Fiala, je prejel Veliki križ reda Pija IX., papeško odlikovanje, ki ga podeljuje Sveti sedež. Odlikovanje je prejel od apostolskega nuncija v Češki republiki, Juda Tadeja Okola, za zasluge pri zaščiti verske svobode in moralnih vrednot. Fiala je izrazil veliko počastitev ob prejemu najvišjega priznanja Svetega sedeža predstavnikom javnega življenja.

Papež Leo se je v Vatikanu srečal s palestinskim predsednikom Abasom in razpravljal o nujnosti pomoči Gazi ter rešitvi dveh držav. To je bilo njuno prvo srečanje v živo. Abas se je decembra 2024 že srečal s predhodnikom papeža Lea, papežem Frančiškom.

Minister za zunanje zadeve Vatikana, nadškof Paul Richard Gallagher, je prispel na uradni obisk v Šrilanko. Sekretar za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami Svetega sedeža se bo v državi mudil nekaj časa.

Mešana komisija Črne gore in Svetega sedeža obravnava restitucijo premoženja katoliške cerkve. Ministrstvo za zunanje zadeve Črne gore ni seznanjeno z zahtevo Hrvatskega nacionalnega sveta (HNV) glede vračila cerkvenih objektov v Boki Kotorski, saj se ta vprašanja rešujejo preko temeljne pogodbe z Vatikanom in ne bilateralno s Hrvaško. Iz ministrstva so pojasnili, da je vprašanje restitucije cerkvene lastnine urejeno s temeljnjo pogodbo med Črno goro in Svetim sedežem.

Mauro Corona je razburil Bianco Berlinguer z izjavami o Ilaria Salis. Prokuratura v Pavii je zanikala izjave Massima Lovatija glede umora Chiare Poggi in jih označila za neresnične. Filozofinja Donatella Di Cesare ni dosegla pričakovanega uspeha na regionalnih volitvah v Kalabriji. Pojavile so se informacije o tajnih dejanjih v Sempiju, odvetnik družine Poggi pa je prijavil mater.

Papež Leo XIV. je razveljavil uredbo svojega predhodnika glede upravljanja finančnih sredstev Vatikana. S tem je Vatikan izgubil ekskluzivno pravico do finančnih naložb, kar pomeni, da bo lahko v prihodnje pri upravljanju premoženja sodeloval s finančnimi posredniki tudi iz drugih držav.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, se je v Vatikanu srečala s papežem Leonom XIV. Pogovori so se osredotočili na promocijo miru, solidarnosti in krščanskih vrednot v svetu, ki se sooča z različnimi izzivi. Med srečanjem s kardinalom Pietrom Parolinom so obravnavali tudi varnostne razmere na lokalni ravni.

Izraelskega predsednika Isaaca Herzoga je v Vatikanu sprejel papež Leon XIV., kasneje pa se je sestal še z vatikanskim državnim sekretarjem, kardinalom Pietrom Parolinom. Med srečanjem so razpravljali o situaciji v Gazi, boju proti antisemitizmu in prizadevanjih za izpustitev talcev Hamasa. V čast obiska je bila v dvorišču San Damaso izobešena izraelska zastava.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je kljub protestom v Jakarti obiskal Kitajsko, kjer se je udeležil vojaške parade ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Kitajski predsednik Xi Jinping je parado izkoristil za prikaz vojaške moči Kitajske, ob njem pa so bili prisotni tudi ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong-un. Medtem so se pojavila poročila o protestih v Pekingu, vendar so se izkazala za lažne.

Ukrajina je pozvala Kitajsko, naj poveča pritisk na Rusijo. Avstrija, Sveti sedež in Švica so ponudili gostiteljstvo srečanja med ukrajinskim in ruskim vodstvom. Kim Jong Un se je v Pekingu pridružil partnerjem iz Kitajske in Rusije. Pojavila so se poročila, ki izražajo zaskrbljenost glede trgovine z organi na Kitajskem.

Štokholmski kardinal Anders Arborelius OCD je v izjavi, objavljeni 15. avgusta, izrazil kritiko do Bratstva sv. Pija X (FSSPX), češ da ne delujejo v enotnosti s Svetim sedežem in da je njihov kanonični status nejasen. Pri tem se je skliceval na papeža Leona XIV.

Štirideset nekdanjih veleposlanikov je v odprtem pismu pozvalo italijansko premierko Giorgio Meloni, naj Italija nemudoma prizna Državo Palestino. Pismo je sledilo Meloniinim izjavam, da je priznanje Palestine zaenkrat preuranjeno.