Predsednik vlade Robert Golob in njegova stranka Gibanje Svoboda se pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami, ki bodo potekale 22. marca, soočata z ostrimi kritikami glede vodenja države. Po mnenju urednika tednika Demokracija Metoda Berleca premier izkorišča vse razpoložljive vzvode oblasti in zakulisna omrežja, da bi ohranil svoj položaj, saj naj bi se zavedal upadanja podpore. V javnosti se stopnjujejo napetosti med koalicijskimi in opozicijskimi silami, pri čemer avtor prispevka izpostavlja domnevno delovanje t. i. tranzicijske levice. Ta naj bi z uporabo medijskih in drugih vzvodov izvajala kampanjo blatenja nasprotnikov, kar po mnenju kritikov destabilizira politični prostor v državi tik pred odločilnim glasovanjem. Osrednji poudarek razprav je usmerjen v primerjavo med aktualnim premierjem in vodjo opozicije Janezom Janšo. Politični analitiki napovedujejo intenzivno predvolilno obdobje, v katerem bodo ključno vlogo igrale interpretacije preteklega dela vlade ter obtožbe o zlorabi državnih institucij za namene volilne kampanje.

Podpredsednik stranke SDS Aleš Hojs in prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle sta komentirala trenutno politični dogajanje v Sloveniji, pri čemer sta izrazila odobravanje nad procesi povezovanja med strankami na desnem političnem polu. Hojs je poudaril, da so tovrstni premiki, ki jih je spodbudila Nova Slovenija (NSi), korak v pravo smer za stabilizacijo desne sredine. Peterle se je s temi ocenami strinjal in dodal, da je sodelovanje ključno za prihodnji politični uspeh. Obenem sta se sogovornika dotaknila nedavnega delovnega kosila med predsednikom vlade Robertom Golobom in predstavniki koalicijskih strank. Hojs je srečanje označil kot znak šibkosti vladne koalicije in dejal, da jim »precej teče voda v grlo«, kar naj bi odražalo notranjo stisko in težave pri vodenju države. Po njegovem mnenju so takšni neformalni sestanki namenjeni predvsem gašenju notranjih sporov in poskusom ohranitve enotnosti. Peterle je ob tem na levi strani političnega prostora zaznal »določeno zadrego« in pomanjkanje jasne vizije. Oba sta sklenila, da se slovenski politični prostor nahaja v obdobju prestrukturiranja, kjer bo moč povezovanja na desnici igrala pomembno vlogo pri prihodnjih volilnih rezultatih in stabilnosti države.

Gibanje Svoboda je ugotovitve KPK o kršitvi integritete Roberta Goloba v primeru Bobnar pospremilo z izjavo, da temeljijo na dveh SMS sporočilih. Janez Janša je odločitev KPK posredno podprl, jo označil za 'kozlovsko sodbo'.

Najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je za časnik Delo izvedla agencija Mediana, kaže na opazno polarizacijo slovenskega političnega prostora. Vodilna opozicijska stranka SDS ohranja prvo mesto z 21,3-odstotno podporo, vendar se ji je vladajoče Gibanje Svoboda z 18,3 odstotka glasov močno približalo. Razlika med največjima tekmicama se je tako zmanjšala na vsega tri odstotne točke, kar nakazuje na stabilizacijo podpore največji koalicijski stranki. Rezultati ankete kažejo, da bi parlamentarni prag v primeru predčasnih volitev prestopilo osem političnih strank, kar bi pomenilo precej razdrobljen zakonodajni organ. Kljub širokemu naboru potencialnih parlamentarnih strank pa se določeni politični subjekti soočajo z resnimi težavami pri ohranjanju volilnega telesa. Podpora se kopiči predvsem pri dveh največjih polih, medtem ko manjše stranke bijejo boj za politično preživetje. Največji upad podpore sta zabeležila stranka Levica in projekt Vladimirja Prebiliča, Prerod. Levica bi po januarskih podatkih prejela le 2,1 odstotka glasov, kar je pod pragom za vstop v državni zbor, še slabše pa se je odrezal Prerod z 1,5-odstotno podporo. Ta gibanja znotraj volilnega telesa kažejo na to, da se slovenski volivci v obdobju političnih napetosti vse bolj nagibajo k uveljavljenim in večjim političnim opcijam.

Poslanka Svobode Tereza Novak je Janševo napoved o ukinitvi financiranja nevladnih organizacij označila za napad na demokracijo. Mojca Šetinc Pašek iz SD je dodala, da Janša s tem določa političnega sovražnika.

Premier Robert Golob je na delovno kosilo prihodnji torek povabil sedem ali osem predstavnikov pretežno levosredinskih strank, tako parlamentarnih (SD in Levica) kot tudi neparlamentarnih, med njimi Vesno, Prerod in Resni.co. Namen srečanja je iskanje potencialnih koalicijskih partnerjev.

Največja vladna stranka Gibanje Svoboda je ob uradnem razpisu državnozborskih volitev izrazila optimizem glede prihajajoče kampanje. Vodstvo stranke meni, da je nastopil ustrezen čas za predstavitev dosežkov njihovega prvega mandata, s čimer želijo prepričati volilno telo o nadaljevanju začrtane politike. Njihov osrednji politični cilj ostaja vzpostavitev stabilne levosredinske koalicije tudi v prihodnjem mandatu. Stranka načrtuje, da bo svojo uradno kandidatno listo in celoten program javnosti predstavila februarja. Po navedbah stranke si na listi kandidatov želijo videti tudi sedanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. S tem Gibanje Svoboda začenja priprave na volilni boj, v katerem bodo poskušali obraniti položaj najmočnejše politične sile v državi.

Koalicijski poslanci, med katerimi so Nataša Avšič Bogovič, Meira Hot in Matej T. Vatovec, so vložili predlog dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim bi 7. avgust postal dan Triglava.

Na Kosovu danes potekajo predčasne parlamentarne volitve po skoraj letu dni politične krize. Za glasove skoraj 2,08 milijona volivcev se poteguje več kot 20 strank in zavezništev. Kot favorit se omenja Samoopredelitev premierja Albina Kurtija, ki je zmagala že na prejšnjih volitvah, vendar ji ni uspelo oblikovati vlade.

Minister za delo Luka Mesec je odgovoril na kritike premierja Roberta Goloba glede predloga za dvig minimalne plače, rekoč, da sta se o tem pogovorila. Poudaril je, da ima pri presoji o ustrezni višini minimalne plače glavno besedo minister za delo, kljub temu, da imata Svoboda in Levica očitno različna stališča glede tega vprašanja.

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je izjavila, da ni prepričana o uvrstitvi na listo Gibanja Svoboda na prihajajočih volitvah, kar nakazuje na morebitno pomanjkanje podpore premierja. Nekoč ena najprepoznavnejših članic stranke se očitno sooča z negotovostjo glede svoje politične prihodnosti.

Obravnava koalicijskih predlogov novel zakona o volitvah v državni zbor in zakona o poslancih je bila preložena, ker so poslanci koalicije in SDS obstruirali seje mandatno-volilne komisije in odbora za notranje zadeve. Zaradi tega izredna seja državnega zbora ne bo izvedena.

Novembrska anketa Vox populi, ki jo je izvedla Ninamedia za časnik Dnevnik, kaže, da stranka SDS ohranja največjo podporo med volivci, saj bi jo volilo 22,1 odstotka vprašanih. Gibanje Svoboda bi dobilo 17,1 odstotka glasov. Več kot polovica anketirancev (55 odstotkov) meni, da je delo vlade neuspešno.

Stranka SDS uživa največjo podporo med volivci tri mesece pred parlamentarnimi volitvami. Sledi ji Gibanje Svoboda, ki je zabeležilo rahlo povečanje podpore, kaže anketa, ki jo je za Televizijo Slovenija izvedel Inštitut Mediana.

S 46 glasovi za in 25 proti so poslanci potrdili zakon o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu. Zakon omogoča javnim zavodom pogodbena sodelovanja z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti, predvideva enkratno finančno pomoč bolnišnicam in spodbuja specializacijo iz urgentne medicine.

Premier Robert Golob je bil deležen kritik zaradi prijateljskega odnosa z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki je osumljen korupcije. Jankovićevo imenovanje za slavnostnega govorca na državni proslavi in Golobovo predvolilno zavezništvo z njim sta sprožila vprašanja o korupciji in političnem vplivu v Sloveniji.

Decembrska anketa Mediane za POP TV kaže, da podpora vladi Roberta Goloba znaša dobro tretjino. Med strankami še naprej vodi SDS z 19,5-odstotno podporo, sledi ji Svoboda s 16,1 odstotka. Nataša Pirc Musar ostaja najbolj priljubljena političarka.

V Brežicah je ponoči znova prišlo do poškodovanja poslanske pisarne Gibanja Svoboda, ki jo vodi Nataša Avšič Bogovič. Po mnenju vodje poslanske skupine bi lahko bil tokratni napad povezan z izpustitvijo osumljenca za umor Aleša Šutarja iz Novega mesta. To je že četrti tovrstni incident v manj kot dveh mesecih.

Poslanec Zvone Černač je na novinarski konferenci izpostavil, da si bo vlada Roberta Goloba zapomnila po dveh negativnih dosežkih: podaljševanju čakalnih vrst na področjih, kot so zdravstvo in dostop do domov za starejše, ter višanju davkov. Černač je izpostavil tudi problematiko stroškov opravljanja vozniških izpitov.

Na kolegiju predsednice državnega zbora je prišlo do burne razprave o vedenju poslancev. Poslanci so se dotaknili kršitev etičnega kodeksa. V Svobodi so opozorili na zapis poslanca SDS Žana Mahniča o "histeričnih poslankah Svobode" in pozvali predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič k odzivu. NSi pa opozarja na neprimerno vodenje odborov s strani Svobode.

Po pozivu premierja Roberta Goloba k razmisleku o odpravi volilnega molka sta Gibanje Svoboda in SDS izrazila naklonjenost ideji, medtem ko sta SD in Levica poudarila potrebo po temeljitem premisleku.

Po posvetovanju s predsednico republike Natašo Pirc Musar koalicija do ponedeljka še ni dosegla enotnosti glede kandidatov za ustavne sodnike. Tudi opozicija ne razkriva svojih favoritov za ustavne sodnike. Razprave o kandidatih še potekajo, vendar odločitev o tem, koga bo predsednica predlagala, še ni bila sprejeta. SD takrat še ni imel imen.

Vlada je na dopisni seji ponovno določila besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in ga poslala v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku. S tem novim predlogom, ki nadomešča prejšnjega, želi vlada zagotoviti, da bo zakonodajni postopek lahko stekel.

Državni zbor je s 61 glasovi za in brez glasu proti potrdil odlok o razglasitvi ustavnega zakona o dopolnitvi tretjega poglavja ustave, s čimer je pravica do plačevanja z gotovino postala ustavna pravica.

Po nedeljskem referendumu je podpora vladi Roberta Goloba upadla za 1,6 odstotne točke na 32 odstotkov, kaže anketa Mediane za POP TV. Med strankami še naprej vodi SDS z 20,5-odstotno podporo, sledi ji Svoboda s 14,9 odstotka. Najbolj priljubljena med politiki ostaja predsednica države Nataša Pirc Musar.

Vladajoča koalicija naj bi na predlog Tanje Fajon namenila 762.400 evrov za prenovo vodovodnega sistema v Veliki Kladuši v Bosni in Hercegovini. Ta poteza je povzročila nezadovoljstvo, saj naj bi v Sloveniji 150.000 ljudi še vedno nimajo dostopa do pitne vode. Kritiki opozarjajo, da župan Velike Kladuše poziva k volitvam za Jankovića.

Odbor Državnega zbora za finance je zavrnil predlog NSi za znižanje DDV na 15 osnovnih živil s 9,5 % na 5 %. Predlog ni dobil podpore, saj Svoboda in Levica nista prepričani, da bi se končne cene dejansko znižale, opozicija pa je poudarila pomen prihrankov za ranljive skupine. SD se je pri glasovanju vzdržala.

Po polomu na referendumu naj bi Damir Črnčec, Roland Žel in Andraž Zorko reševali premierja Roberta Goloba in stranko Svoboda. Objava raziskave javnega mnenja Valicona na Siol.net naj bi bila del tega reševanja, pri čemer naj bi za ustrezno poročanje skrbela piarovka vlade Mateja Trunk Hrvatin, ki so jo razglasili za novinarko. Propaganda naj bi bila del Telekomovega Siol.net, kjer je Golob nastavil svoj vrh.

Skupina novomeških občinskih svetnikov je pozvala poslanko Gibanja Svoboda Jožico Derganc k odstopu s poslanske funkcije. Očitajo ji, da ni storila dovolj za reševanje romskih vprašanj v regiji. V Gibanju Svoboda očitke zavračajo kot politično motivirane, s čimer se strinja tudi Dergančeva.

Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je razdelil Slovenijo, pri čemer so večja mesta podprla zakon, podeželje pa je glasovalo proti. Udeležba na referendumu je bila 40,93-odstotna. Oddanih je bilo 693.245 glasovnic, od tega 2.427 neveljavnih in 690.818 veljavnih.

Do 11. ure je na več kot 3000 voliščih glasovalo 172.589 volivcev, kar predstavlja 10,18 odstotka volilnih upravičencev. Volišča so bila odprta ob 7. uri.

Na Vinici pri Črnomlju, ob reki Kolpi, so policisti sprejeli večjo skupino tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo. Posnetki na omrežju X prikazujejo več deset migrantov, ki prehajajo mejo brez nadzora. Uporabnik omrežja X je opozoril na pomanjkanje nadzora pri prečkanju meje.

Državni zbor je potrdil imenovanje Andreje Kokalj za ministrico za pravosodje in Branka Zlobka za ministra za notranje zadeve. Nasledila sta Andrejo Katič in Boštjana Poklukarja, ki sta odstopila po napadu v Novem mestu oktobra.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in stranka Svoboda si po sprejetju zakona, ki ureja položaj študentov, prizadevata za dodatne ukrepe. Med njimi sta brezplačen javni potniški promet za študente in dijake ter vzpostavitev ustrezne zavarovalne podlage za zdravstveno zavarovanje, ki bi izhajala iz statusa študenta.

Državna volilna komisija je ocenila, da bodo stroški za izvedbo nedeljskega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja znašali približno 6,7 milijona evrov. Kot razloge za višje stroške v primerjavi s preteklimi referendumi so navedli višja nadomestila volilnim odborom in komisijam ter dražje poštne in druge storitve.

Državni zbor je z 59 glasovi za in štirimi proti sprejel Šutarjev zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti po približno triurni razpravi. Zakon so podprli poslanci koalicijskih Svobode in SD ter del opozicije.

Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo čez približno štiri mesece, sta SDS in Gibanje Svoboda daleč pred ostalimi strankami, kaže anketa Televizije Slovenija, ki jo je izvedel Inštitut Mediana. Javnost večinsko odobrava odziv na napad v Novem mestu, Pirc Musarjeva pa ohranja vodilni položaj.

Premier Robert Golob je Državnemu zboru predlagal Andrejo Kokalj in Branka Zlobka za nova ministra. Kokalj naj bi nasledila Andrejo Katič na mestu pravosodne ministrice, Zlobko pa bi zamenjal Boštjana Poklukarja kot notranji minister. Predloga sta posledica odstopov Katičeve in Poklukarja po nedavni smrti Novomeščana.

Vlada je v novembrski anketi inštituta Mediana za Delo prejela najvišjo povprečno oceno po oktobru 2023. SDS bi z 20,4-odstotno podporo zmagala na volitvah, sledi pa ji Gibanje Svoboda s 16,4 odstotka glasov. SD je zaradi afere Prednik padla na 4,7 odstotka, medtem ko Prebilič in Logar ne bi prestopila parlamentarnega praga.

Vladna koalicija (Svoboda, SD in Levica) je v državnem zboru ponovno zavrnila predloge SDS in NSi, ki so ciljali na zaščito ljudi in zagotovitev večje varnosti v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. Seja odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je potrdila, da koalicija ne podpira predlaganih ukrepov.

Stranka Socialnih demokratov (SD) je premierju Robertu Golobu predlagala Andrejo Kokalj, dosedanjo državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje, za novo pravosodno ministrico. Predlog je bil potrjen na predsedstvu SD.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Neznanci so v Brežicah večkrat vandalizirali pisarno Gibanja Svoboda. Tri dni zapored so z grafiti popisali pročelje prostorov. V stranki so dejanje obsodili in ga prijavili policiji, saj menijo, da takšna dejanja ne sodijo v demokratično družbo in so izraz nestrpnosti.

Občine Jugovzhodne Slovenije in Posavja so bile v preteklosti deležne očitkov s strani predstavnikov vlade in vladnih strank, da ne porabljajo namenskih sredstev za reševanje romske problematike. Kot odgovor na te kritike so občine razkrile, kako porabljajo prejeta sredstva, s čimer so, kot kaže, utišale glasne kritike, vključno s tistimi s strani poslank Svobode.

Po tragediji v Novem mestu, kjer je umrl Aleš Šutar zaradi nasilja, se je okrepila pozornost na porabo sredstev, namenjenih reševanju romske problematike. Novomeška občina je razkrila, kako porablja ta sredstva, kar je sledilo protestnemu shodu z več kot 10 tisoč udeleženci, ki je opozoril na arogantnost vladajoče koalicije.

Državni zbor se je seznanil z odstopoma Andreje Katič z mesta ministrice za pravosodje in Boštjana Poklukarja z mesta ministra za notranje zadeve. Odstopa sta ponudila po nedavnem dogodku v Novem mestu.

Ravnanje I. Osnovne šole Žalec, ki je vabila na roditeljski sestanek poslala tudi v albanščini, je sprožilo val negativnih odzivov. Opozicija je ogorčena, saj meni, da bi se moral vsak priseljenec naučiti slovenščine. Poslanka Svobode pa se strinja s poučevanjem albanščine v šolah.

Na skupni nujni seji odbora za izobraževanje in odbora za notranje zadeve je predsedujoča dr. Mirjam Bon Klanjšček iz Gibanja Svoboda nedopustno ravnala s poslancem NSi Aleksandrom Reberškom. Po poročanju medijev mu je jemala besedo, ga tikala in mu ukazala, naj "preneha lajati". Seja je bila sklicana na zahtevo NSi.

Stranki SDS in NSi sta vložili interpelacijo zoper ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca. Očitata mu opustitev dolžnega ravnanja na področju socialne politike in vprašanj romske skupnosti. Opozicijski stranki pozivata k odstopu ministra Mesca in premierja.

Po nasilnem dogodku v Novem mestu, kjer je bil ubit 48-letni moški, so se oglasile različne politične stranke s predlogi za izboljšanje varnosti. SDS je zahtevala izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali ukrepe za preprečevanje nasilja in kriminala Romov na jugovzhodu Slovenije. V Svobodi so odgovornost pripisali policiji, tožilstvu in sodstvu, medtem ko je NSi ponovno predlagala zakonodajni sveženj za večjo varnost.