Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranske protestnike pozval k nadaljevanju demonstracij in jim obljubil, da je »pomoč na poti«. Njegove izjave prihajajo v času, ko iranske oblasti izvajajo brutalen pritisk na protestno gibanje, pri čemer so zdravstveni delavci v Teheranu poročali o več sto poškodbah oči zaradi strelnega orožja v zgolj eni bolnišnici. Po podatkih nevladnih organizacij je bilo v zadnjem valu nasilja ubitih več kot 2.000 ljudi, več kot 16.700 pa jih je bilo aretiranih. Kljub predsednikovi ostri retoriki in pozivom k prevzemu institucij strokovnjaki za zunanjo politiko opozarjajo, da so dejanske vojaške možnosti Združenih držav Amerike za posredovanje v Iranu izjemno omejene. Analitiki izpostavljajo, da bi bila kakršna koli vojaška akcija v trenutnih razmerah težko izvedljiva, saj so ZDA v zadnjih mesecih zmanjšale svojo vojaško prisotnost v regiji, zgodovina preteklih ameriških intervencij na Bližnjem vzhodu pa ne vliva zaupanja v uspeh takšnih operacij. Obenem se je Trump znašel pod plazom kritik zaradi dvojnih meril pri obravnavi protestov. Medtem ko iranske demonstrante označuje za patriote, je za domače protestnike v Minneapolisu, ki so nasprotovali policijskemu nasilju po smrti ameriške državljanke, uporabil izraze, kot so »anarhisti« in »profesionalni provokatorji«. Ta dihotomija v pristopu po mnenju opazovalcev kaže na politično motivirano selektivnost pri zagovarjanju pravice do mirnega zbiranja in demokratičnih standardov.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je pozval Irance, naj nadaljujejo s protesti, in ponudil brezplačen Starlink protestnikom. Obenem je zagrozil z močnimi ukrepi, če bo iranska vlada začela obešati protestnike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je režim še vedno odprt za pogajanja z ZDA.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Bela hiša je napovedala, da bodo ZDA nadaljevale z zaseganjem tankerjev, ki zapuščajo Venezuelo brez njihovega dovoljenja. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je izjavila, da bo Venezuelo lahko zapustil le tisti tanker, ki bo prejel odobritev ZDA. Obenem je sporočila, da je na poti v ZDA 31 milijonov sodčkov nafte iz Venezuele.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump se je norčeval iz indijskega premierja Narendra Modija, George Conway pa je kritiziral njegovo administracijo, rekoč da jo vodi kot "mafijsko operacijo". Pojavile so se tudi polemike glede Trumpovih prizadevanj za prevzem Grenlandije, pri čemer so se pojavila vprašanja o možni uporabi vojaške sile. Senator Mark Kelly je bil deležen ostrega napada Trumpa, ki pa se mu je vrnil kot bumerang.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Republikanski strateg je kritiziral Trumpa zaradi potencialne nove zagate, medtem ko poročilo opozarja, da bi lahko zmanjševanje števila republikancev ogrozilo Trumpove načrte. Bela hiša je sporočila, da Trump razmišlja o uporabi ameriške vojske za pridobitev Grenlandije. Analitik je izrazil presenečenje nad mešanimi sporočili med republikanci glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Trumpova zavrnitev izključitve vojaške intervencije v tuji državi je šokirala analitike in opazovalce.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Nicolás Maduro, nekdanji predsednik Venezuele, se je pojavil na sodišču v New Yorku, kjer mu bo sodil 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Pričakuje se, da bo Maduro pripor zadržan v newyorškem Metropolitanskem pripornem centru. Njegov odvetnik, znan po natančnosti, je v preteklosti branil Juliana Assangea. Survetement znamke Nike, ki ga je Maduro nosil ob aretaciji, je postal globalno razprodan.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prvo fotografijo nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura po njegovem zajetju. Madura so ameriške sile pridržale med operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, trenutno pa je na poti v Združene države Amerike. Objavljena slika prikazuje Madura v priporu, kar potrjuje navedbe o njegovi aretaciji, ki so sledile daljšemu obdobju stopnjevanja napetosti med državama. Trumpova administracija je Madurov režim že dlje časa označevala za diktaturo in proti njemu stopnjevala gospodarski ter politični pritisk. Operacija zajetja tujega voditelja v njegovi lastni prestolnici predstavlja dogodek brez primere v sodobni diplomaciji in bo verjetno povzročila globoke geopolitične premike v Latinski Ameriki. Venezuelske oblasti se na dogodek še niso odzvale z uradnim sporočilom o prihodnjem vodenju države, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje podrobnosti o pravni podlagi za izvedeno akcijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil serijo fotografij, ki prikazujejo venezuelskega voditelja Nicolása Madura v ujetništvu. Na posnetkih je Maduro viden z lisicami na rokah in s prevezo čez oči, domnevno na krovu ameriške vojaške ladje. Objava sledi obsežni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki so jo Združene države Amerike sprožile z namenom zamenjave oblasti in boja proti domnevnemu tihotapljenju mamil. Fotografije so hitro zaokrožile po svetovnih medijih in veljajo za simboličen prikaz konca Madurove vladavine. Operacija, ki je privedla do zajetja, predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti in prikritih dejavnosti ameriških obveščevalnih služb. Trumpova administracija je s tem dejanjem uresničila svoje napovedi o neposrednem ukrepanju proti venezuelskemu režimu. Čeprav so nekatere fotografije nejasne, Trumpove objave nakazujejo na neposredno vpletenost ameriških sil v aretacijo predsednika tuje države, kar v mednarodni skupnosti sproža mešane odzive glede zakonitosti in metod takšnega posredovanja. Dogodek pomeni drastičen preobrat v latinskoameriški politiki in utrjuje agresivno zunanjo politiko trenutne ameriške administracije do nasprotnikov v regiji.

Donald Trump je napovedal, da bo verjetno tožil predsednika Federal Reserve Jeromea Powlla zaradi prenov dveh zgradb. Medtem ko je večina Američanov praznovala praznike, je Trump na Truth Social objavil odziv na smrt vnukinje Caroline Kennedy, Tatiane Schlossberg.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil videoposnetek, ki prikazuje ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Videoposnetek, ki traja približno minuto in pol, vključuje posnetke bombardiranja, spremlja pa ga pesem 'Fortunate Son' skupine Creedence Clearwater Revival. Omenjena skladba je postala simbol obdobja vietnamske vojne in se pogosto uporablja v kontekstu vojaških operacij ZDA. Objava, ki se je pojavila v soboto, 3. januarja, je sprožila številne odzive v mednarodni javnosti, saj neposredno prikazuje vojaško delovanje ameriških sil pod Trumpovim vodstvom. Gre za stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer ameriški predsednik uporablja vizualno gradivo napadov za komunikacijo s svojimi privrženci na spletu. Za zdaj Bela hiša ni podala dodatnih podrobnosti o specifičnih ciljih, prikazanih na posnetku, vendar objava potrjuje aktivno vojaško vpletenost ZDA v regiji.

Donald Trump je napovedal, da bo verjetno tožil predsednika Federal Reserve Jeromea Powlla zaradi prenov dveh zgradb. Prav tako je bil kritičen do odziva na krizo dostopnosti, češ da zanika izkušnje Američanov. Medtem ko je večina Američanov praznovala praznike, je Trump na Truth Socialu objavljal novice o smrti vnukinje Caroline Kennedy, Tatiane Schlossberg.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo, ki domnevno prikazuje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura v ujetništvu. Na posnetku je Maduro prikazan z lisicami na rokah, pri čemer Trumpove navedbe namigujejo, da je bil predsednik Venezuele pridržan s strani ameriških sil ali njihovih zaveznikov. Objava je hitro zaokrožila po svetovnih medijih, vendar uradne potrditve o lokaciji ali stanju Madura s strani neodvisnih virov še ni. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Združene države Amerike že dlje časa ne priznavajo Madura kot zakonitega predsednika Venezuele in so proti njemu vložile obtožnice zaradi trgovine z drogami in terorizma. Fotografija, ki jo je delil Trump, služi kot vizualna potrditev ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti, čeprav podrobnosti o sami operaciji zajetja ostajajo nejasne.

Donald Trump je objavil fotografije iz improvizirane 'Situation Room' v Mar-a-Lagu, ki prikazujejo njega in njegovo ekipo med spremljanjem napadov v Venezueli, ki so pripeljali do zajetja Nicolása Madura. Na fotografijah so poleg Trumpa vidni tudi uradniki, kot je Marco Rubio, državni sekretar. Medtem ko so se pojavljale lažne fotografije zajetega Madura, je Trump delil edino pristno fotografijo, na kateri je Maduro v lisicah in ga spremlja DEA.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo, ki prikazuje venezuelskega voditelja Nicolása Madura kot zapornika. Na sliki je Maduro upodobljen v sivi trenirki, z vklenjenimi rokami in temnimi očali, ki mu prekrivajo oči, v roki pa drži plastenko vode. Trump je ob sliki zapisal, da se Maduro nahaja na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima. Objava je sprožila številne odzive, saj gre za manipulacijo vizualne vsebine v okviru stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Čeprav fotografija deluje realistično, gre za digitalno spremenjeno podobo, namenjeno politični propagandi in pritisku na venezuelski režim. Trumpova administracija je že v njegovem prvem mandatu izvajala politiko maksimalnega pritiska na Madura, s tovrstnimi objavami pa Trump nakazuje nadaljevanje ostre retorike do venezuelskih oblasti. Incident poudarja uporabo družbenih omrežij za širjenje nepreverjenih ali umetno ustvarjenih vsebin s strani najvišjih političnih predstavnikov, kar vpliva na diplomatske odnose v regiji.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura po njegovi domnevni aretaciji. Na posnetku je Maduro prikazan vklenjen, medtem ko ga varujejo oborožene osebe, domnevno na krovu ladje ameriške obalne straže. Objava je sprožila številne odzive v mednarodni javnosti, saj gre za neposreden dokaz o pridržanju dolgoletnega venezuelskega predsednika s strani ameriških organov. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, kjer so ZDA Madura obtoževale narkoterorizma in nelegitimnega vodenja države. Trumpova administracija je že v preteklosti stopnjevala pritisk na venezuelski režim, najnovejša objava pa nakazuje na dramatičen zasuk v prizadevanjih za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o sami operaciji aretacije ostajajo skope, fotografija potrjuje, da je Maduro v ameriškem priporu.

Po zajetju Nicolasa Madura se pojavljajo ugibanja o prihodnosti Venezuele. Elon Musk je predlagal Marca Rubia za predsednika Venezuele. ZDA so izvedle bombardiranje Caracasa. Trump pa naj bi po poročanju francoskih medijev izrazil željo po aneksiji Grenlandije, kar je povzročilo odziv Francije in solidarnost z Dansko.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v petek, 3. januarja 2025, na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolasa Madura na krovu ameriške vojaške ladje. Fotografija prikazuje Madura v sivi športni opremi in z glušniki na ušesih, ko sedi v ladijski kabini pod nadzorom ameriških sil. Gre za prvo vizualno potrditev lokacije venezuelskega predsednika po njegovem nedavnem zajetju s strani ameriške mornarice. Objava fotografije služi kot simbolična potrditev uspeha operacije, s katero so Združene države Amerike odstranile Madura z oblasti v Venezueli. Trumpova administracija, ki bo uradno prevzela dolžnosti čez nekaj tednov, s temi dejanji nakazuje na ostrejšo zunanjo politiko do latinskoameriških režimov. Trenutni dogodki so povzročili precejšnje zanimanje v mednarodni javnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost druge države in aretacijo njenega voditelja pod obtožbami trgovine z mamilki in korupcije.

Mediji so poročali o Trumpovi odločni potezi v Venezueli, ki je sprožila primerjave z zgodovinskimi poskusi sprememb režimov. Poudarili so, da je Trump v soboto izvedel odločen korak k »osvoboditvi« Venezuele, pri čemer so ameriška bojna letala in komandosi Delta Force napadli Caracas. Analitiki menijo, da ta poteza presega meje doktrine »Amerika na prvem mestu«.

Nicolása Madura in njegovo ženo so aretirali v Caracasu in ju prepeljali v New York. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Maduro je na sodišču v New Yorku izjavil, da je nedolžen. V Caracasu potekajo množični protesti njegovih podpornikov, ki zahtevajo njegovo izpustitev. Zelenski se je odzval z ironičnim komentarjem na aretacijo.

Donald Trump je po operaciji v Venezueli zagrozil Mehiki in njeni predsednici Claudii Steinbaum, češ da državo upravljajo karteli. Razkrito je bilo, da je ameriški specialci posneli zajetje Madura na natančni kopiji njegove hiše. Maduro naj bi bil po poročanju ABC News že na poti v New York, kjer mu bodo sodili.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prenosa oblasti. Donald Trump je razkril, da so ZDA že stopile v stik s podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez, ki naj bi bila pripravljena sodelovati. Dogajanje v Venezueli bi lahko vplivalo na svetovne cene nafte, saj ima država največje zaloge te surovine.

Donald Trump je po smrti Tatiane Schlossberg, vnukinje Caroline Kennedy, objavil kritične komentarje na svojem omrežju Truth Social. Konservativni komentatorji so negativno sprejeli načrte novega newyorškega župana Zohrana Mamdanija, ki naj bi združili mesto New York.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so zdravniki v Beli hiši njegovo zdravstveno stanje ocenili kot »popolno«. V svoji objavi je poudaril, da je že tretjič zapored dosegel maksimalno število točk na kognitivnem preizkusu, kar po njegovih besedah dokazuje njegovo brezhibno duševno zdravje. Trump je ob tem zatrdil, da je pripravljen opraviti teste, ki se jim drugi predsedniki ali podpredsedniki niso upali podvreči. Njegove navedbe so v zdravstvenih krogih sprožile val kritik in skrbi. Dr. Vin Gupta, pulmolog in zdravstveni strokovnjak, je v televizijskem nastopu pojasnil, da gre verjetno za kognitivni preizkus MoCA (Montreal Cognitive Assessment). Po mnenju strokovnjaka pogostost tovrstnih testov v Beli hiši nakazuje, da bi zdravniška ekipa lahko imela resne pomisleke glede predsednikovega kognitivnega upada ali zgodnjih znakov demence. Gupta je opozoril, da se takšni presejalni testi običajno ne izvajajo rutinsko, temveč le takrat, ko se pri pacientu opazijo težave s spominom ali linearnim razmišljanjem.

Donald Trump je po smrti vnukinje Caroline Kennedy, Tatjane Schlossberg, objavil sporno izjavo na Truth Social. Prav tako se je odzval na krizo cenovne dostopnosti, pri čemer je zanikal izkušnje Američanov, kar je sprožilo kritike. Zohran Mamdani, župan New Yorka, je bil tarča kritik desničarskih komentatorjev zaradi svojih načrtov za združevanje mesta.

Donald Trump je na svoji platformi Truth Social zapisal, da so ga zdravniki Bele hiše ocenili kot "popolnoma zdravega". Razkril je, da jemlje večjo dozo aspirina, da bi si zagotovil "lepo, tanko kri", kar pa je sprožilo zaskrbljenost medicinskih strokovnjakov. Ti opozarjajo, da se je Trump za to odločil sam, kar predstavlja težavo. Poudarili so tudi možnost, da se zdravniki bojijo demence pri Trumpu.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social pozval k uvedbi obveznih kognitivnih testov za vse kandidate za predsednika in podpredsednika Združenih držav Amerike. Trump je ob tem zatrdil, da je sam že tretjič zapored dosegel popoln rezultat na takšnem preizkusu, in poudaril, da države ne smejo upravljati osebe s pomanjkljivimi mentalnimi sposobnostmi. Njegov poziv prihaja v času ponovnih razprav o zdravstvenem stanju in primernosti kandidatov za najvišje funkcije v državi. Republikanski predsednik je navedel, da so zdravniki v Beli hiši potrdili njegovo odlično zdravstveno stanje. Njegove zahteve po strogih in zahtevnih kognitivnih preizkusih so del širše strategije utrjevanja lastne podobe kot psihično sposobnega voditelja, hkrati pa s tem stopnjuje pritisk na politične nasprotnike. Trumpova retorika o preprečevanju vladavine "neumnih" je tesno povezana z njegovimi predhodnimi dejanji in poskusi uveljavljanja moči, ki jih je izvajal od vrnitve na položaj, vključno z neposrednim izzivanjem političnih institucij in preteklih administracij.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil podatke o nedavnem zdravniškem pregledu, ki so ga opravili zdravniki Bele hiše. Po njegovih navedbah je zdravniško osebje potrdilo, da je njegovo zdravstveno stanje odlično, obenem pa je izpostavil, da je že tretjič zapored brezhibno opravil test kognitivnih sposobnosti. Trump je ob tem trdil, da je na vsa vprašanja odgovoril stoodstotno pravilno in da se noben predhodni ameriški predsednik ali podpredsednik ni odločil za tovrstno preverjanje. Objava zdravniških izidov sledi Trumpovim preteklim izjavam o ohranjanju visoke ravni mentalne ostrine. Predsednik je poudaril, da so zdravniki njegovo fizično in kognitivno pripravljenost ocenili kot idealno. Poročila o njegovem zdravju so v ameriški javnosti pogosto predmet razprav, zlasti v povezavi z njegovo sposobnostjo opravljanja predsedniške funkcije v primerjavi s političnimi tekmeci. Trump s temi objavami utrjuje svojo podobo vitalnega voditelja, kar je rdeča nit njegovih nastopov že od konca leta 2025.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati v Iranu, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem miroljubnih protestnikov. Trump je svoje opozorilo objavil na socialnem omrežju Truth Social, kjer je poudaril, da Washington ne bo stal ob strani, medtem ko iranske oblasti streljajo na lastno ljudstvo. Po besedah njegovih svetovalcev so ZDA pripravljene nuditi neposredno pomoč civilistom, ki se spopadajo z represijo teokratskega režima. Ta zaostritev retorike predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji politiki, ki pod Trumpovim vodstvom postaja vse bolj nepredvidljiva in intervencionistična. Napovedi o pomoči protestnikom prihajajo v času, ko se Washington že spopada s številnimi diplomatskimi napetostmi po svetu, vključno z Rusijo in Turčijo. Trumpova administracija s tem sporoča, da vprašanje človekovih pravic v strateško pomembnih regijah, kot je Bližnji vzhod, ostaja visoko na prednostni listi, čeprav kritiki opozarjajo na nevarnost novega oboroženega spopada.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social opozoril iranske oblasti, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran začel streljati na mirne protestnike ali jih ubijati. Trump je poudarila, da so ameriške sile v celoti pripravljene na ukrepanje, s čimer se je odzval na poročila o naraščajočih napetostih in smrtnih žrtvah med demonstracijami v regiji. Izjava prihaja v času povečane nestabilnosti, kjer so protesti v nekaterih mestih že terjali življenja. Trumpova retorika odraža njegovo preteklo zunanjo politiko pritiska na Teheran, hkrati pa vnaša dodatno negotovost v že tako zaostrene odnose med državama. Njegove navedbe o pripravljenosti na vojaško ali drugo obliko posredovanja so namenjene neposrednemu odvračanju iranskih varnostnih sil od uporabe smrtonosne sile proti civilnemu prebivalstvu, ki izraža svoje nezadovoljstvo z režimom.