Švedski premier Ulf Kristersson je ostro kritiziral retoriko administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Grenlandije in Danske. Švedska vlada je izrazila zaskrbljenost nad grozilnim tonom, ki prihaja iz Washingtona, pri čemer je Kristersson poudaril, da bi se morale Združene države Amerike Danski zahvaliti za njeno vlogo, namesto da stopnjujejo napetosti. Odziv Stockholma poudarja vse večje nezadovoljstvo med nordijskimi zavezniki zaradi ponovnega ameriškega pritiska glede statusa največjega otoka na svetu. Švedska stran meni, da so takšni diplomatski pritiski neprimerni za odnose med tesnimi zaveznicami v okviru severnoatlantskega zavezništva in arktičnega sodelovanja. Dogodek odraža širšo nestabilnost v diplomatskih odnosih med ZDA in evropskimi državami v času Trumpove administracije. Kristerssonovi komentarji, podani v kraju Sälen, nakazujejo, da bo Švedska v mednarodnih forumih aktivno zagovarjala suverenost Danske in stabilnost v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša strateška točka.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odločno odzvala na ponovne izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o interesu Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da razprava o ameriški nadvladi nad tem avtonomnim danskim ozemljem nima nikakršnega smisla in da takšni predlogi ne koristijo medsebojnim odnosom. Njen odziv sledi Trumpovim besedam, ki so nakazovale, da bi ZDA potrebovale Grenlandijo zaradi strateških interesov. Ob tem je danska vlada prejela močno diplomatsko podporo sosednje Švedske. Švedski premier Ulf Kristersson je javno podprl dansko stališče in na družbenem omrežju X zapisal, da Švedska v celoti stoji ob strani svoji sosedi. Sporazum o statusu Grenlandije ostaja nespremenjen, danski politični vrh pa poudarja, da otok ni naprodaj, s čimer se spopadajo z diplomatskimi pritiski, ki prihajajo iz Washingtona.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Voditelji EU so dosegli dogovor o skupnem posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo brez obresti.

Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard se je v Eritreji srečala z eritrejskim kolegom Osmanom Salehom. Premier Ulf Kristersson je potrdil, da je bila med pogovori izpostavljena tudi zadeva Dawita Isaaka, švedskega novinarja, ki je v Eritreji zaprt že 24 let.

Nemški kancler Friedrich Merz je Rusijo obtožil, da vodi "teroristično vojno" proti civilnemu prebivalstvu v Ukrajini. Po njegovih besedah ruski napadi nimajo več nobene zveze z vojaškimi cilji, ampak so usmerjeni v uničevanje civilne infrastrukture. Merz si prizadeva, da bi zamrznjena ruska sredstva uporabili za pomoč Ukrajini.

Po objavi posnetka neprimernega vedenja voznika avtobusa zasebnega podjetja se je enota avtobusnega podjetja opravičila občanom in napovedala preiskavo ter zakonite sankcije za prekrškarja.

Po objavi posnetka neprimernega vedenja voznika avtobusa zasebnega podjetja v Teheranu, je podjetje za avtobusni promet, ob opravičilu občanom, napovedalo preiskavo in zakonske sankcije za kršiteljskega voznika. Poudarili so tudi okrepitev nadzora in vedenjskih usposabljanj za voznike.

V Istanbulu je 57-letni Hüseyin C., invalid na invalidskem vozičku, padel na progo metrobüsa v Cevizlibağu. Metrobüs ga je povozil, zaradi hudih poškodb pa je umrl v bolnišnici. V nesreči sta bila poškodovana tudi dva potnika. Dogodek je posnela varnostna kamera.

Senator Grigory Karasin je ostro obsodil izjave švedskega premierja Ulfa Kristerssona o Baltiškem morju, češ da pripadajo Švedski. Karasin meni, da Kristerssonova retorika spominja na nostalgijo po "pred-Petrovih časih".

Švedski premier Ulf Kristersson je pozval Evropsko unijo, naj se pripravi na dolgoročno izolacijo Rusije. Poudaril je, da se situacija ne bo končala s konfliktom v Ukrajini in da se morajo države članice, kot sta Švedska in Estonija, pripraviti na dolgotrajno izolacijo Rusije.

Švedski premier Ulf Kristersson je pozval Evropsko unijo, naj se pripravi na dolgoročno izolacijo Rusije, tudi po koncu vojne v Ukrajini. Izpostavil je tudi pomembnost Baltiškega morja za evropske države.

Švedski premier Ulf Kristersson je napovedal načrte za znižanje meje kazenske odgovornosti s 15 na 13 let za najhujša kazniva dejanja, kot sta umor in povzročitev hude eksplozije. Ta poteza sledi razpravam o starosti kazenske odgovornosti v Evropski uniji, kjer se pravila med državami precej razlikujejo.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Švedski premier Ulf Kristersson je poleti 2023 dovolil, da je ena od njegovih hčera na Harpsundu, državnem posestvu za rekreacijo in reprezentanco, organizirala zasebno zabavo za svojo študentsko organizacijo. Kristersson je dejal, da ne vidi težav s tem, da se njegova družina in prijatelji njegovih otrok zbirajo v njegovih uradnih rezidencah, ki mu jih dodeljuje država iz varnostnih razlogov. Poudaril je, da so njegovi otroci dobrodošli tam, kjer živi.

Švedska vlada je uradno sporočila, da bo prenehala podpirati državne organe v Srbiji v okviru Strategije za reformno sodelovanje s Zahodnim Balkanom in Turčijo. Sredstva bodo preusmerjena v krepitev civilne družbe, kar kaže na zaskrbljenost Švedske glede stanja v Srbiji.

Švedski premier Ulf Kristersson je povabil voditelje Tidö pakta v Strängnäs, da bi se dogovorili o skupni strategiji pred volitvami. Medtem ko SD zahteva ministrske položaje, L to zavrača. Kristersson napoveduje nove pogovore in poudarja, da iščejo zaupanje volivcev za skupno pot.

Ukrajina in Švedska sta podpisali pismo o nameri za razvoj zračnih zmogljivosti, kar bi lahko vodilo v nakup do 150 švedskih lovcev Gripen. Predvideni dobavni rok je približno tri leta. Ukrajina bo kupila letala najnovejše različice Jas 39 Gripen.

Švedski vodja tolpe Mikael "Greken" Tenezos, znan tudi kot vodja mreže Dalen, je po prijetju v Mehiki prispel na Švedsko. Njegovo aretacijo in prihod v državo je potrdil švedski premier Ulf Kristersson. Tenezosa so prepeljali v Stockholm s privatnim letalom, kot so poročali mehiški mediji. Primer je sprožil precej pozornosti v švedski javnosti.

Švedska vojska je poslala bojna letala in bojne ladje, da bi spremljala rusko podmornico, ki se nahaja v Baltskem morju. Pred tem naj bi podmornica plula skozi preliv Storebælt.

Stranka Komeito je zapustila vladajočo koalicijo, ki jo vodi Liberalna demokratska stranka (LDP), zaradi zaskrbljenosti glede korupcije in nezadostnega ukrepanja proti njej. Napovedali so tudi, da ne bodo glasovali za Sanae Takaichi za premierko.

Predsednik Trump je sporočil, da sta Izrael in Hamas podpisala prvo fazo mirovnega načrta, ki predvideva izpustitev vseh talcev. Generalni sekretar ZN António Guterres je pozval vse strani, da spoštujejo dogovor in ga izkoristijo za rešitev dveh držav. Greta Thunberg je bila kritična do Izraela po obisku Gaze in pozvala k nadaljnjemu aktivizmu.

Slovaška bo Ukrajini dobavila razminirnike Božena kot del humanitarne pomoči, kar je poudaril obrambni minister Robert Kaliňák. Madžarska je Ukrajini namenila 106 milijard forintov humanitarne pomoči. Švedska vlada je pohvalila pomoč Ukrajini, hkrati pa kritizirala švedske aktiviste v Gazi, ki niso upoštevali priporočil zunanjega ministrstva glede potovanj.

Švedska bo Danski, pred srečanjem evropskih voditeljev v Koebenhavnu, poslala radarje in vojaške sisteme za boj proti dronom. Odločitev je sledila zaprtju več danskega letališča zaradi incidentov z droni. Švedski premier Ulf Kristersson je napovedal pomoč, kasneje pa se je izvedelo, da bosta pomoč nudili tudi Francija in Nemčija.

Priprave na vrh Evropske unije, ki bo 1. oktobra, potekajo v znamenju naraščajočih napetosti, medtem ko Švedska krivi Rusijo za prelete dronov nad skandinavskimi letališči pred vrhom EU v Köbenhavnu. Švedski premier Ulf Kristersson je izrazil prepričanje, da je Rusija verjetno odgovorna za te aktivnosti, ki jih je označil kot poskus pošiljanja sporočila državam, ki podpirajo Ukrajino. Hkrati je nemški zunanji minister Johan Vadeful v Varšavi pozval NATO k hladnokrvnosti pri obrambi zračnega prostora, v katerega vse pogosteje vdirajo ruski droni in bojna letala, da bi se izognili eskalaciji spopada v Ukrajini.

Rusija in Ukrajina nadaljujeta z medsebojnimi napadi z droni. Ruske oblasti so sporočile, da so sestrelile okoli 85 dronov, ki jih je izstrelila Ukrajina. Napadi so se zgodili med vojno, ki se je začela februarja 2022, o žrtvah ali škodi pa zaenkrat ni poročil. Medtem so ruska bojna letala MiG-31 vdrla v zračni prostor Estonije, več držav Nata pa je zaznalo ruske drone, ki so vohunili za vojaškimi objekti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je bil obsežen ruski napad konec tedna usmerjen na energetsko infrastrukturo in civilna območja, predvsem v Kijevu in njegovi okolici, Zaporožju, Hmeljnicki, Sumi, Mikolajivu, Černigovu in Odesi. Večino dronov in raket naj bi vojska sestrelila. Danska je zaradi varnosti evropskega vrha v Kopenhagnu prepovedala polete civilnih dronov.

Švedska bo znižala starostno mejo za kazensko odgovornost s sedanjih 15 let, je sporočil švedski premier Ulf Kristersson. Razlog za to so tolpe, ki novačijo otroke in jih uporabljajo kot morilce. Kristersson nove meje še ni določil.

Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Henrik Landerholm je bil oproščen obtožb o malomarnem ravnanju s tajnimi podatki, kar je pomembna zmaga za švedsko vlado in premierja Ulfa Kristerssona. Kljub temu ostajajo številna vprašanja, dokončna odločitev pa se pričakuje spomladi. Medtem se Kristersson sooča z izzivi pri uresničevanju svojih predvolilnih obljub, Landerholm pa ga bo spremljal do volitev.

Varnostni incident je v Švedski ogrozil proces vstopa države v Nato. Po obisku turškega predsednika vlade Ulfa Kristerssona v Turčiji je čistilec na letališču Arlanda našel zaupno vladno dokumentacijo. Dokumenti, ki so bili namenjeni premierju, so vsebovali občutljive informacije. Dogodek je sprožil zaskrbljenost glede varnosti informacij v Regeringskansliet (švedski vladni urad).

Švedski premier Ulf Kristersson je priznal, da uporablja ChatGPT za pridobivanje 'drugega mnenja' o upravljanju države. Ta poteza je sprožila ostre kritike in zaskrbljenost med strokovnjaki za umetno inteligenco, ki izražajo bojazen pred distopično prihodnostjo, kjer bi človeštvo ključne odločitve prepustilo algoritmom umetne inteligence.

Švedski premier Ulf Kristersson se je znašel pod plazom kritik, potem ko je priznal, da pri svojem delu uporablja orodja umetne inteligence, vključno s ChatGPT in francoskim servisom LeChat, da bi pridobil 'drugo mnenje' pri političnih odločitvah. Kritiki poudarjajo, da niso glasovali za ChatGPT, izražajo pa tudi zaskrbljenost glede vpliva umetne inteligence na vodenje države.

Predstavniki ZDA in Kitajske so se sestali v Stockholmu na pogovorih o trgovinskih odnosih med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma. Švedski premier Ulf Kristersson je sprejel delegaciji, medtem ko je finančna ministrica Elisabeth Svantesson potrdila pogovore o trgovini in svetovnem položaju.

Pogovori o carinah med ZDA in Kitajsko so potekali v Stockholmu v začetku naslednjega tedna. Švedski premier Ulf Kristersson je potrdil, da bo Švedska gostila vrh, in izrazil dobrodošlico predstavnikom ZDA in Kitajske. Poleg ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta so se pogovorov udeležili tudi kitajski kolegi, s katerimi so se pogajali o trgovinskih carinah, kar ima velik pomen za globalno trgovino.