Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo v Vatikanu pozval k strpnemu dialogu in vzpostavitvi miru v Iranu in Siriji, kjer se razmere zaradi stopnjevanja napetosti in nasilja vztrajno slabšajo. Sveti oče je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem na Bližnjem vzhodu, kjer trajajoči konflikti in protesti proti režimom terjajo številna človeška življenja. Poudaril je nujnost potrpežljivega iskanja rešitev, ki bi preprečile nadaljnje prelivanje krvi. Po navedbah vatikanskih virov je pontifik v svojem nagovoru izpostavil, da so trenutne napetosti v regiji dosegle kritično točko, zlasti po zadnjih nemirih v Iranu, usmerjenih proti tamkajšnjim oblastem. Papež je vernike in mednarodno skupnost pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za ublažitev napetosti in zasledovanje skupnega dobrega v celotni družbi, saj le mirna pot zagotavlja dolgoročno stabilnost. V svojem sporočilu je Leon XIV. posebej omenil trpljenje prebivalstva v obeh državah, kjer vztrajne nestabilnosti povzročajo humanitarno krizo. Poziv k miru prihaja v času, ko se mednarodna javnost z naraščajočo zaskrbljenostjo odziva na represivne ukrepe in vojaške spopade, ki še naprej destabilizirajo širšo bližnjevzhodno regijo.

Papež Leo XIV. je v Sikstinski kapeli krstil 20 dojenčkov, s čimer je nadaljeval tradicijo, ki označuje konec božičnih praznikov v Vatikanu. Slovesnost je potekala v nedeljo pod Michelangelovimi freskami.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Papež Leon XIV. je v svojem letnem zunanjepolitičnem nagovoru diplomatskemu zboru v Vatikanu obsodil naraščajočo uporabo vojaške sile za uveljavljanje prevlade nad suverenimi državami. Sveti oče je poudaril, da takšno vojno hujskanje popolnoma spodkopava mir in mednarodno pravno ureditev, vzpostavljeno po drugi svetovni vojni. Čeprav papež ni izrecno poimenoval posameznih držav, je njegov govor veljal za doslej najostrejšo kritiko ameriških, ruskih in drugih vojaških vdorov v tuja ozemlja. Sveti oče je v nagovoru, ki ga je v nasprotju s tradicionalnim protokolom večinoma podal v angleščini, izrazil globoko zaskrbljenost nad šibkostjo mednarodnih organizacij ob spopadanju z globalnimi konflikti. Po njegovih besedah je vojna ponovno postala modna, mednarodna skupnost pa se vse pogosteje zateka k sili namesto k diplomaciji. Papež Leon XIV., ki je sicer prvi Američan na čelu katoliške cerkve, je pozval k vrnitvi k spoštovanju suverenosti in pravnega reda. Dogodek predstavlja pomemben premik v vatikanski diplomaciji, saj so papeževe besede odražale nenavadno odločnost in neposrednost. Letni nagovor diplomatom velja za ključen trenutek, v katerem Vatikan predstavi svoje prioritete in poglede na svetovno dogajanje. S tem ko je papež poudaril neučinkovitost obstoječih struktur, je nakazal nujnost reforme mednarodnih institucij, ki bi zagotovile dolgotrajno stabilnost.

Vatikan je v ponedeljek uradno zaključil jubilejno sveto leto 2025, v katerem je Rim po uradnih podatkih obiskalo več kot 33 milijonov vernikov. Papež Leon XIV. je 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, zaprl zadnja sveta vrata v baziliki svetega Petra, s čimer se je simbolično končalo obdobje, posvečeno upanju in prenovi. Število obiskovalcev je preseglo vsa prvotna pričakovanja cerkvenih oblasti in organizatorjev v italijanski prestolnici. Zadnji romarji so skozi sveta vrata stopili le nekaj ur pred uradnim zaprtjem, s čimer so sklenili leto molitev in romanj. Vatikan je dogodek označil za izjemen uspeh, saj je jubilej kljub logističnim izzivom potekal brez večjih incidentov. Tokratno sveto leto je bilo še posebej odmevno zaradi velikega števila romarjev iz tujine, ki so v italijansko prestolnico prinesli pomemben gospodarski in duhovni impulz.

Papež Leon XIV. je s kratko molitvijo zaprl sveta vrata bazilike svetega Petra v Vatikanu, s čimer je uradno zaključil jubilejno leto katoliške cerkve. Ob zaključku svetega leta je papež pozval kristjane, naj prijazno ravnajo s tujci in v njih prepoznajo bližnjega.

Vatikan je uradno sklenil jubilejno leto 2025, ki se ga je udeležilo rekordnih 33,5 milijona romarjev. Papež Leo XIV. je v torek dopoldne na slovesnosti v baziliki svetega Petra zaprl sveta vrata, kar simbolizira konec svetega leta upanja. Dogodka se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. To jubilejno leto je bilo zgodovinsko predvsem zato, ker ga je decembra 2024 odprl papež Frančišek, sklenil pa njegov naslednik, papež Leo XIV. Po podatkih Svetega sedeža so največji delež obiskovalcev predstavljali Italijani, sledili so jim romarji iz Združenih držav Amerike in Španije. Nadškof Rino Fisichella, glavni organizator dogodkov, je poudaril uspeh jubileja, ki je v Rim privabil množice vernikov kljub logističnim izzivom. Poleg verskega pomena je sveto leto prineslo obsežne infrastrukturne izboljšave v Rimu, vključno s prenovo trga Piazza Pia, za kar je bilo namenjenih približno štiri milijarde evrov javnih sredstev. Tradicija jubilejnih let, ki sega v leto 1300, vernikom ponuja možnost pridobitve popolnega odpustka ob obisku štirih glavnih papeških bazilik. Letošnji jubilej je bil usmerjen v prenovo mesta in utrjevanje vere, hkrati pa je pokazal stabilnost cerkvene administracije ob menjavi na papeškem prestolu.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo angel Gospodov na Trgu svetega Petra v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote v vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je poudaril, da mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, ter pozval k prenehanju nasilja in vzpostavitvi poti pravičnosti in miru. V svojem nagovoru je izpostavil nujnost zagotavljanja državne suverenosti in stabilnosti v regiji. Papež, ki prihaja iz ameriškega in perujskega okolja, je pozval k prihodnosti, ki bo temeljila na sodelovanju in slogi, namesto na nadaljnjem zaostrovanju konfliktov. Njegov odziv prihaja neposredno po ameriškem vojaškem posegu, ki je drastično spremenil politični zemljevid Južne Amerike. Vatikan s tem sporočilom poskuša prevzeti vlogo moralnega posrednika v času, ko državi grozi notranja destabilizacija zaradi nasilne menjave oblasti.

Papež Leon XIV. je iz Vatikana pozval k molitvi za Venezuelo sredi krize, ki jo je sprožilo zajetje Nicolása Madura. Poudaril je, da spremlja razvoj dogodkov z veliko zaskrbljenostjo in pozval k spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

Papež Leon XIV. je med slovesno mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu obeležil svetovni dan miru. V svojem nagovoru je poudaril, da novo leto predstavlja odprto pot do sprave in sočutja, ki jo morajo verniki in svetovna javnost šele odkriti. Njegova svetost je izpostavila pomen aktivnega prizadevanja za mir v svetu, ki ga zaznamujejo številne napetosti in konflikti. Ob koncu liturgije je papež vernike pozval, naj se simbolno zberejo pri jaslicah, ki po njegovih besedah predstavljajo simbol razoroženega miru. S tem dejanjem naj bi se ljudje duhovno okrepili za vstop v novo koledarsko leto. Nagovor je bil usmerjen v spodbujanje dialoga in solidarnosti med narodi, pri čemer je Leon XIV. izpostavil vlogo posameznika pri gradnji stabilnejše in mirnejše prihodnosti. Dogodek v Vatikanu je tradicionalno pritegnil množico vernikov in predstavnikov diplomatskega zbora.

Papež Leon XIV. je v baziliki svetega Petra v Vatikanu daroval svojo prvo novoletno mašo, odkar je bil lani maja izvoljen za poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Med slovesnostjo na praznik Marije, svete Božje matere, in ob 59. svetovnem dnevu miru je pontifik pred tisoči vernikov poudaril nujnost korenite spremembe svetovne smeri. V svojem nagovoru je izpostavil, da se sveta ne rešuje z ostrino mečev, temveč s sprejemanjem vseh ljudi in spodbujanjem medsebojnega razumevanja. Sveti oče je v svoji pridigi neposredno nagovoril svetovne voditelje in javnost ter zavrnil nasilje kot sredstvo za reševanje konfliktov. Poudaril je, da svetovnega miru ni mogoče doseči z orožjem ali zatiranjem. Njegov poziv k miru v letu 2026 prihaja v času, ko se mednarodna skupnost spopada s številnimi napetostmi, papež pa je izpostavil solidarnost kot ključni steber za stabilno prihodnost človeštva. To je bila njegova prva novoletna poslanica mestu in svetu (Urbi et Orbi) v vlogi vrhovnega poglavarja.

Papež Lev XIV. je novo leto 2026 obeležil s tradicionalno novoletno mašo v baziliki svetega Petra in opoldansko molitvijo na istoimenskem trgu, kjer je v ospredje postavil poziv k miru. Sveti oče je v svojem nagovoru posebno pozornost namenil državam, ki se spopadajo z oboroženimi spopadi, ter družinam, ki trpijo zaradi nasilja ali bolečine. Zbrane vernike je pozval k skupni molitvi za konec trpljenja narodov in za mir v zasebnih domovih. Po intenzivnem božičnem obdobju si bo papež v prihodnjih dneh vzel krajši premor pred praznikom Gospodovega razglajenja, ki bo 6. januarja. Ta dan bo hkrati zaznamoval uradni zaključek svetega leta, jubileja, ki poteka le vsakih 25 let in je v Rim privabil milijone romarjev z vsega sveta. Dogodek je potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko se Vatikan pripravlja na sklepne slovesnosti tega pomembnega cerkvenega obdobja.

Papež Frančišek je med nedeljskim angelusom v Vatikanu opozoril na sodobne "Herode", pri čemer je izpostavil "mite o uspehu za vsako ceno, brezobzirno moč ter prazno in površinsko blaginjo". Pozval je tudi k blagoslovu družin po vsem svetu.

Papež Leon XIV. je med angelusom ob prazniku svetega Štefana izrazil obžalovanje, da so tisti, ki verjamejo v mir, pogosto zasmehovani in izključeni iz javne razprave. Poudaril je pomen dialoga, sprave in miru v konfliktnih situacijah ter izpostavil svetega Štefana kot zgled krotkosti, poguma in odpuščanja. Dejal je, da kristjani nimajo sovražnikov, ampak samo brate in sestre.

Kralj Charles III. je v svojem božičnem nagovoru opozoril na pogum, požrtvovalnost in občutek skupnosti, ki so bili prisotni med drugo svetovno vojno. Pozval je k sočutju in spravi v času negotovosti.

Papež Leon XIV. je v svojem prvem božičnem sporočilu pozval politike v Latinski Ameriki, naj dajo prednost dialogu za skupno dobro in se izogibajo ideološkim izključevanjem. Izrazil je željo, da bi jih pri tem navdihnilo dete Jezus.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal z ameriškima odposlancema Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem o novem ameriškem načrtu za dosego miru v Ukrajini.

Papež Leo je v svoji prvi božični pridigi izrazil obžalovanje nad razmerami, v katerih živijo Palestinci v Gazi, ter obsodil uničenje, ki ga povzročajo vojne po svetu. Izpostavil je, da vojne puščajo za sabo ruševine in odprte rane.

Po novih informacijah iz ruskih virov je Kremelj Zelenskega označil za nekulturnega, zagrenjenega in maloadekvatnega človeka zaradi njegovih božičnih izjav, v katerih je izražal želje po smrti.

Papež Leon XIV. je v svoji božični poslanici pozval k miru in končanju konfliktov po svetu. V nagovoru na Trgu svetega Petra v Vatikanu je izrazil upanje na iskren mir.

Kristjani po vsem svetu praznujejo božič, najpomembnejši dan v letu, ki spominja na rojstvo Jezusa Kristusa. V Vatikanu bo papež Lev XIV. opoldne podelil svoj prvi božični blagoslov Urbi et Orbi, v katerem bo spregovoril o pomenu božičnih praznikov in krizah v svetu. Prenos bo v Sloveniji zagotovila Televizija Slovenija.

Papež Frančišek je med božično polnočnico v baziliki svetega Petra v Vatikanu kritiziral ekonomski sistem, ki po njegovem mnenju ljudi obravnava kot blago. V svoji prvi božični homiliji po izvolitvi 8. maja je poudaril, da je takšna izkrivljena ekonomija nesprejemljiva.

Verniki so se zbrali v različnih cerkvah po Bolgariji, da bi poslušali božične liturgije. V Razgradu je oče Georgi vernikom zaželel, da bi božja milost dosegla vsako srce in dom. V Targovištu je oče Slavčo Prodanov zaželel medsebojno ljubezen in Kristusa med ljudmi. V Pazardžiku je liturgijo vodil arhijerejski namestnik Bojan Kočev, v Plevenu pa oče Milen, ki je prebral patriarhovo in sinodsko poslanico.

V Albaniji so katoliški in pravoslavni verniki praznovali božič z mašami v Tiranë in Fieru. V tiranski katedrali 'Sv. Pavel' je msgr. Arjan Dodaj vodil polnočno mašo, medtem ko so se pravoslavni verniki zbrali v katedrali 'Vstajenje Kristusa'. Župan Tirane, Erion Veliaj, je vernikom zaželel enotnost in mir. Predsednik Bajram Begaj je iz katedrale 'Vstajenje Kristusa' pozval k večji ljubezni in pomoči šibkejšim. At Nikolla Kodheli pa je pozval k večji veri v Boga.

Papež Leon XIV. je pred božično mašo pozval k večji človečnosti in miru ter pozval k enodnevni ustavitvi nasilja po svetu. Vernikom je namenil sporočilo tudi na sveti večer.

Relativno mlad papež Leo XIV., star 70 let, si je za svoje prvo božično praznovanje kot papež zadal precej obsežen program, v nasprotju s svojimi starejšimi predhodniki. Sredi vsega vrveža želi Robert Francis Prevost poslati tudi nekaj jasnih sporočil.

Papež Leon XIV. je na božičnem srečanju s predstavniki rimske kurije opozoril na nevarnost boja za oblast znotraj vatikanske uprave. V ločenem sporočilu, namenjenem zaposlenim v Vatikanu, je poudaril, da božič prinaša sporočilo preprostosti in ponižnosti.

Papa Lav je v Rimu nagovoril kardinale in poudaril, da bo sledil reformni agendi svojega predhodnika, papeža Frančiška. Pohvalil je prizadevanja za bolj vključujočo Katoliško cerkev in pozval Rimsko kurijo, naj se prilagodi sodobnim izzivom. Opozoril je pred rigidnostjo in ideološko omejenostjo.

Papež Leon XIV. je v božičnem nagovoru pozval kardinale v Vatikanu, naj opustijo ambicije po moči in osebnih interesih, s čimer je sledil zgledu papeža Frančiška in ponovil kritiko vatikanske kulture.

Papež Leon XIV. je sklical dvodnevno srečanje kardinalov iz celega sveta, ki bo potekalo 7. in 8. januarja v Vatikanu. Namen srečanja je papežu pomagati pri vodenju cerkve, kar kaže na uradni začetek njegovega pontifikata po koncu svetega leta 2025.

Papež Leo XIV. je sklical svetovne kardinale na dvodnevno srečanje, da bi mu pomagali pri upravljanju cerkve. Iz Vatikana so sporočili, da je to jasen znak, da bo novo leto pomenilo neuradni začetek njegovega pontifikata. Srečanje bo potekalo 7. in 8. januarja.

Papež Leon XIV. je sklical svetovne kardinale na dvodnevno srečanje, da bi mu pomagali pri upravljanju cerkve. Ta poteza Vatikana nakazuje, da bo novo leto zaznamovalo neuradni začetek njegovega pontifikata. Gre za konzistorij, kot se imenujejo tovrstna srečanja.

Papež Leon XIV. je sprejel odstop Timothyja Dolana, vplivnega nadškofa New Yorka in vodilne osebnosti konservativnega krila ameriške Cerkve. Na njegovo mesto je imenoval Ronalda Hicksa, malo znanega 58-letnega škofa iz Illinoisa. Odstop vplivnega kardinala sproža vprašanja o morebitnih večjih spremembah v ameriški Cerkvi.

Papež Leo je za novega nadškofa New Yorka imenoval škofa Ronalda Hicksa, ki ima izkušnje z državami, od koder so milijoni emigrirali v Združene države Amerike. To imenovanje nakazuje na morebiten ostrejši pristop škofov glede imigracije in morda tudi do Trumpove politike.

Papež Leo je ostro kritiziral politične voditelje, ki uporabljajo vero za opravičevanje konfliktov, nacionalističnih politik in nasilja, ter to označil za bogokletje. Papež je poudaril, da je zloraba vere v politične namene resen greh.

Tri starejše nune, ki imajo 283.000 sledilcev na Instagramu, so začasno prenehale objavljati vsebine zaradi spora glede zasedbe njihovega samostana. Svetuje jim nemški teolog, primer pa preučuje Vatikan.

V Vatikanu so razstavili oltar s podobo brezdomca, ki je leta 2018 poziral nemškemu umetniku Michaelu Trieglu za risbo, saj je umetnik menil, da bi bil idealen model za svetega Petra. Razstava poteka blizu groba tega brezdomca.

Na Trgu svetega Petra v Vatikanu so prižgali luči na 25 metrov visokem božičnem drevesu, ki so ga prinesli iz Južne Tirolske. Postavljene so tudi jaslice, ki jih je prispevala škofija iz južne Italije. Papež Leon XIV. je drevo in jaslice označil za znamenje vere in upanja.

V Vatikanu so v ponedeljek razkrili jaslice in prižgali 25-metrsko božično drevo na Trgu svetega Petra. Dogodek so spremljali glasbeniki, pevci in plesalci v tradicionalnih nošah iz Južne Tirolske.

Avstralski premier Anthony Albanese je zavrnil Netanjahujevo izjavo, da je priznanje Palestine spodbudilo napad v Sydneyju. Netanjahu je avstralsko vlado pozval k učinkovitejšim ukrepom proti antisemitizmu po streljanju na praznovanju Hanuke v Sydneyju, kar je še zaostrilo diplomatske napetosti med državama.

Papež Leo XIV. je med posebno mašo za zapornike, paznike in njihove družine v Rimu kritiziral prenatrpanost zaporov in nezadostne programe za rehabilitacijo zapornikov. Maša je bila zadnji dogodek svetega leta 2025.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, je po srečanju s papežem Lavom XIV. v video sporočilu na Facebooku poudarila, da je bil to pomemben dan za odnose med Kosovom in Vatikanom.

Papež Leon XIV. je zelo pozoren na napetosti med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ter je o tem odkrito spregovoril. Vatikan naj bi bil v tesnem stiku z apostolskim nuncijem v Caracasu, nadškofom Albertom. Papež se že leta ukvarja z venezuelskim eksodusom iz Chiclaye.

Conor McGregor naj bi se danes v Vatikanu poročil z dolgoletno partnerko Dee Devlin. Viri blizu Vatikana naj bi izrazili zadržke glede primerne lokacije za poroko. McGregor je imel sprva drugačne načrte za poroko, vendar je bila Devlinova želja poroka v zgodovinski cerkvi.

Hrvaški premier Andrej Plenković je obiskal Banjaluko, kjer se je srečal z banjaluškim škofom Željkom Majićem in prisostvoval položitvi temeljnega kamna za študentsko-kulturni pastoralni center Petrićevac. Poudaril je, da Hrvaška ne bo odstopila od podpore Hrvatom v Bosni in Hercegovini.

Vatikan je po skoraj stoletju vrnil približno šestdeset predmetov, ki pripadajo kanadskim domorodnim skupnostim. Predmeti so bili v torek razstavljeni v kanadskem muzeju.

Papež Leo XIV. je pozval k premirju v Ukrajini in pozval Rusijo, naj naredi poteze za spodbujanje miru. Ponovil je tudi kritike na račun prizadevanj administracije Trumpa za rušenje zavezništva med ZDA in Evropo ter poudaril pomembnost evropske vloge v mirovnem procesu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Rimu srečal s papežem Leonom XIV., ki je poudaril nujnost nadaljevanja dialoga za končanje vojne v Ukrajini. Zelenski se je sestal tudi z italijansko premierko Giorgio Meloni. Pred tem je Zelenski obiskal London in Bruselj, kjer je imel pogovore z evropskimi voditelji.

Donald Trump je v intervjuju izjavil, da bi morala Ukrajina izvesti volitve, kljub temu da je v vojni z Rusijo. Izrazil je dvom o demokratičnosti države in dejal, da Ukrajina izkorišča vojno kot izgovor za neizvedbo volitev. Njegove izjave so ponovno objavili tudi prokremeljski mediji.