V Doralu na Floridi so venezuelski izseljenci z navdušenjem proslavili zajetje Nicolása Madura. Po eksplozijah v Caracasu je bil viden ogenj v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Venezueli. Predsednik Trump je izjavil, da ZDA odločajo o tem, kdo bo po Maduru na oblasti v Venezueli in kakšni bodo naslednji koraki.

Nekdanji direktor Cie John Brennan se boji, da bi sodnik, ki pogosto odloča v prid Donalda Trumpa, lahko obravnaval primer, ki zadeva njega in druge. Zdaj zahteva posredovanje sodišča. Hkrati je zvezni sodnik v Washingtonu odredil Trumpovi administraciji, da mora 137 Venezuelcem, ki so bili nepravilno izgnani iz Združenih držav in poslani v Salvador, omogočiti zaslišanja.

Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je pred odhodom v Argentino na srečanje s predsednikom Javierjem Mileijem odgovoril Nicolasu Maduru na njegovo opozorilo in ga označil za "narkodiktatorja". Kast je dejal, da ga Madurove besede ne zanimajo.

Po streljanju na dva pripadnika Nacionalne garde v Washingtonu so ZDA zaostrile svojo migracijsko politiko. Pristojni ameriški urad je začasno ustavil vse odločitve o azilu. Zunanje ministrstvo je začasno ustavilo izdajanje vizumov.

Ministrstvo za pravosodje ZDA trdi, da je guvernerka Južne Dakote Kristi Noem ukazala polete migrantov v Salvador, kljub veljavnim sodnim odredbam. V dokumentih je navedeno, da je Noemova prejela pravni nasvet od uradnikov Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za domovinsko varnost pred sprejetjem te odločitve.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal vzpostavitev "prehodne vlade" v Venezueli kot rešitev za tamkajšnjo krizo in da bi se izognili tuji intervenciji. Obžaloval je, da ni bil dosežen dogovor o umiku sankcij Venezueli, sprostitvi napetosti in čimprejšnji izvedbi svobodnih volitev.

V Panami je v brodolomu blizu obale Miramar v Santa Isabeli umrla triletna kolumbijska deklica. Rešili so 18 odraslih migrantov in dva mladoletnika. Uradni viri niso navedli narodnosti ostalih potnikov, lokalni mediji pa poročajo, da so bili večinoma Venezuelci.

Približno 250.000 venezuelskih imigrantov v ZDA je izgubilo zaščito pred deportacijo, saj se je iztekel rok veljavnosti začasnega zaščitnega statusa (TPS). To pomeni, da se soočajo z negotovo prihodnostjo in strahom pred deportacijo.

Ministrstvo za nacionalno varnost Trinidada in Tobaga je močno zmanjšalo število delovnih dovoljenj, izdanih Venezuelcem, in sicer s 4.275 v letu 2024 na le 757 v letošnjem letu. To predstavlja zmanjšanje za 3.518 dovoljenj ali 82 % v okviru krize med državama.

Vrhovno sodišče ZDA je znova dovolilo administraciji Donalda Trumpa, da odpravi začasno zaščito pred deportacijo za približno 300.000 venezuelskih migrantov. Sodišče je izdalo nujni odlok, s katerim je zadržalo odločitev nižjega sodišča v Kaliforniji, ki je sprva nasprotovala odpravi zaščite. Odločitev vrhovnega sodišča odpira možnost, da bodo venezuelski migranti izgubili zaščito pred deportacijo.

Nemčija je izgubila položaj glavne ciljne države za prosilce za azil, saj je Agencija EU za azil (EUAA) ugotovila, da se je število vlog, ki jih v Nemčiji vložijo sirski državljani, zmanjšalo. V prvi polovici leta 2025 je bilo največ vlog vloženih v Španiji in Franciji, kjer prevladujejo državljani Venezuele.

Agencija Evropske unije za azil je ugotovila, da je bilo maja vloženih le 3.100 prošenj s strani sirskih državljanov. Splošni padec prošenj za azil je bil pretežno posledica velikega zmanjšanja prošenj sirskih državljanov za zaščito.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo konec statusa začasne zaščite (TPS), ki je bil državljanom Venezuele dodeljen leta 2021. Ukrep pušča več kot 268.000 migrantov brez pravne zaščite.

Zvezno pritožbeno sodišče je razsodilo, da je nekdanji predsednik Donald Trump nezakonito uporabil zakon o tujih sovražnikih za deportacijo venezuelskih ilegalnih priseljencev. Medtem pa župan Chicaga, Brandon Johnson, krivi "rdeče države" za epidemijo nasilja s strelnim orožjem v mestu, ki ima eno najvišjih stopenj umorov v državi. Johnson je zavrnil ponudbo Trumpove administracije za napotitev zveznih sil za boj proti nasilnemu kriminalu.

Po ameriški operaciji proti venezuelski ladji, ki naj bi prevažala drogo v ZDA, je Venezuela obtožila ZDA enajstih "eksekutorjev". Ameriški uradniki so opozorili, da se bodo vojaške operacije proti kartelom nadaljevale, kar nakazuje na dolgotrajno vojaško kampanjo v Latinski Ameriki. Maduro je dejal, da ima "neomajno vero v zmago", in operacijo označil za "nov napad".

Trumpova administracija je zaprosila Vrhovno sodišče ZDA za hitro obravnavo pritožbe glede carin, uvedenih na podlagi zakona iz leta 1977, namenjenega reševanju izrednih razmer. To sledi odločitvi nižjega sodišča, ki je razglasilo večino Trumpovih carin za nezakonite. Vrhovno sodišče naj bi odločalo o tem, ali bo morala Amerika podjetjem povrniti več kot 200 milijard dolarjev zaradi teh carin.

Zvezno pritožbeno sodišče je ponovno odločilo, da Donald Trump ne more uporabiti zakona o tujih sovražnikih iz leta 1798 za pospešitev deportacij domnevnih članov venezuelskih tolp, ker ne gre za "invazijo ali plenilski vdor" tuje vlade.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo argument Donalda Trumpa o »invaziji« na Združene države in mu prepovedalo uporabo zakona o sovražnikih tujcev iz leta 1798 za pospešitev deportacij migrantov, predvsem Venezuelcev.

Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je potrdil, da so ameriške sile izvedle "smrtonosni napad" na ladjo, ki je prevažala droge in je izhajala iz Venezuele. Informacijo je potrdil tudi ameriški državni sekretar, pri čemer podrobnosti o operaciji, ki je potekala v Karibih, niso bile razkrite, razen da je bila ladja uničena.

Obrambni sekretar Pete Hegseth je odobril napotitev do 600 vojaških odvetnikov na Ministrstvo za pravosodje, da bi začasno opravljali funkcijo imigracijskih sodnikov. Okrožna sodnica Sparkle Sooknanan je začasno blokirala Trumpov pristop k deportaciji otrok priseljencev. Ministrstvo za pravosodje je spremenilo pogoje za kvalifikacijo začasnih imigracijskih sodnikov, s čimer je znižalo zahteve in odpravilo potrebo po predhodnih izkušnjah.

Venezuelanske oblasti so v delti reke Orinoko aretirale dvanajst oseb. Minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je sporočil, da je med aretiranimi osem državljanov Kolumbije, dva Trinidadčana in dva Venezuelca. Podrobnosti o razlogih za aretacijo niso bile razkrite.

Na tisoče Venezuelcev v ZDA se sooča z naraščajočim strahom pred vrnitvijo v domovino, saj so možnosti za pridobitev azila vse manjše, prihodnji konec statusa začasne zaščite (TPS) pa dodatno zapleta njihov imigracijski status. Številni se spopadajo z negotovostjo glede svojega bivanja v ZDA.

Španija je postala glavna destinacija prosilcev za azil v Evropski uniji, saj je v maju zabeležila približno 12.800 prošenj, kar jo uvršča pred Nemčijo. Ta sprememba trenda je deloma posledica padca režima Bašarja al Asada v Siriji. Štirje evropski države so skupaj prejele 75 % vseh prošenj, med katerimi so Venezuelci še vedno najštevilčnejša skupina prosilcev.