Venezuelci zaskrbljeni zaradi prihodnosti po aretaciji Madura, Trump ne zaupa opoziciji.
Objavljeno: 4. 1. 2026 13:41
4. jan 16:15
Po ameriških napadih in aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so Venezuelci zaskrbljeni zaradi prihodnosti in destabilizacije države. Ne vedo, kdo bo vladal. Donald Trump ne zaupa opoziciji. Trump trdi, da obstajajo veliki dokazi proti Maduru, ki se bo moral soočiti z ameriškim pravosodjem.
4. jan 13:59
Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura so se na Balkanu pojavili mešani odzivi. Hkrati pa je ameriška operacija v Venezueli ponovno sprožila strah pred morebitno ameriško aneksijo Grenlandije.
Po ameriških napadih in aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so Venezuelci zaskrbljeni zaradi prihodnosti in destabilizacije države. Ne vedo, kdo bo vladal. Donald Trump ne zaupa opoziciji. Trump trdi, da obstajajo veliki dokazi proti Maduru, ki se bo moral soočiti z ameriškim pravosodjem.
Kronologija dogodkov
3. jan. 2026 :Aretacija Madura in vzpon Rodriguezove.Ameriške sile so v obsežni vojaški operaciji zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo na krovu vojaške ladje. Funkcijo vršilke dolžnosti predsednika je v Venezueli prevzela Delcy Rodriguez, ki je dejanje obsodila kot kršitev suverenosti.
19. dec. 2025 :Napoved pomorske blokade in gospodarski pritiski.Donald Trump je napovedal popolno pomorsko blokado Venezuele z namenom zasega nafte in preprečevanja plovbe sankcioniranih tankerjev. Ta poteza je močno zaostrila napetosti in sprožila ogorčenje v Caracasu.
17. okt. 2025 :Odobritev tajnih operacij Cie.Bela hiša je potrdila izvajanje tajnih operacij agencije Cie v Venezueli, ki so bile usmerjene proti plovilom, povezanim s tihotapljenjem drog. To je bil ključen korak k povečanju neposrednega pritiska na Madurov režim.
30. sep. 2025 :Vojaške ambicije in notranji pritiski.Trump je izrazil željo po uporabi vojske proti 'sovražniku od znotraj' in razmišljal o mestih kot poligonih za urjenje. Hkrati so se začele priprave na zmanjšanje števila generalov v Pentagonu pod vodstvom Peta Hegsetha.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli in agresivna zunanja politika ZDA neposredno vplivata na globalno stabilnost in energetske trge, kar je pomembno za slovensko gospodarstvo. Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja ameriška posredovanja, saj ta oblikujejo prihodnje odnose med Zahodom in preostalimi svetovnimi silami.
Poleg tega bi lahko destabilizacija Latinske Amerike vplivala na mednarodno varnostno arhitekturo, v katero je Slovenija vključena. Vsaka večja sprememba v ameriški doktrini zahteva uskladitev zunanje politike Evropske unije, kjer Slovenija aktivno sodeluje pri oblikovanju skupnih stališč.
Po aretaciji Nicolása Madura v ameriški vojaški operaciji, je Donald Trump dejal, da imajo ZDA nadzor nad Venezuelo in zagrozil Kolumbiji. Medtem ko se Maduro pripravlja na sojenje v New Yorku, prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj Trump ni razkril načrtov za tranzicijo v državi. Aretacija Madura bi lahko imela velik vpliv na svetovno trgovino in gospodarstvo.
Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura pozvala izvoljenega predsednika Edmunda Gonzáleza Urrutio, naj nemudoma prevzame vodenje države. Machado je poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele, medtem ko je González Urrutia državljane obvestil, da so pripravljeni na obsežno operacijo obnove naroda. Dogajanje so podprle tudi sosednje in regionalne države, vključno s Panamo in Ekvadorjem.
Panamski predsednik José Raúl Mulino je izrazil podporo urejenemu in legitimnemu procesu tranzicije oblasti, ekvadorsko zunanje ministrstvo pa je v uradni izjavi podprlo vrnitev demokratičnih institucij v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj opozicija zahteva uveljavitev izidov zadnjih volitev, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo Nicolása Madura po njegovem domnevnem pridržanju. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj za zamenjavo socialističnega režima, ki so ga v zadnjih mesecih močno stopnjevale tudi napovedi o morebitnem posredovanju Združenih držav Amerike.
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem nastopu podvomil v sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice in nobelovke Marie Corine Machado za vodenje države. Kljub temu da je Machadova glasna zagovornica ameriškega posredovanja v Venezueli, je Trump izjavil, da nima potrebnega spoštovanja za prevzem oblasti. Predsednik jo je opisal kot prijetno osebo, ki pa po njegovem mnenju ni primerna za funkcijo nacionalne voditeljice, s čimer je povzročil precejšnje presenečenje v mednarodnih političnih krogih.
Izjave so prišle v času povečanih napetosti, saj so ameriške sile izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Trumpovo distanciranje od osrednje figure venezuelske opozicije nakazuje na morebitno spremembo strategije Združenih držav Amerike do te latinskoameriške države. Odločitev, da javno spodkoplje legitimnost Machadove, medtem ko potekajo vojaške dejavnosti, bi lahko dodatno destabilizirala opozicijska prizadevanja za zamenjavo oblasti v Caracasu.
Venezuelska opozicija je uradno napovedala, da je pripravljena na prevzem oblasti in oblikovanje nove vlade v državi. Voditeljica opozicije María Corina Machado in predsedniški kandidat Edmundo González sta poudarila, da so njuni privrženci pripravljeni na politično tranzicijo, ki sledi spornim predsedniškim volitvam. Opozicijske sile trdijo, da imajo dokaze o zmagi na volitvah, kljub temu da je državna volilna komisija za zmagovalca razglasila sedanjega predsednika Nicolása Madura.
Napoved prihaja v času zaostrenih političnih razmer, ko si opozicija prizadeva za mednarodno priznanje in notranjo konsolidacijo moči. Vodstvo opozicije trdi, da je njihov program osredotočen na obnovo demokratičnih institucij in reševanje globoke gospodarske krize, ki že vrsto let pesti to južnoameriško državo. Kljub pripravljenosti na prevzem funkcij ostaja vprašanje dejanskega prenosa oblasti negotovo, saj sedanji režim ohranja nadzor nad vojsko in ključnimi državnimi organi.
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale Venezuelo po vojaški operaciji v Caracasu, ki se je končala z aretacijo dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi za javnost pojasnil, da bo takšen režim trajal vse do vzpostavitve pogojev za varno, ustrezno in premišljeno tranzicijo oblasti. Operacija in posledični prevzem nadzora sta sledila stopnjevanju napetosti v tej latinskoameriški državi.
Po poročanju tujih medijev, vključno s CNN, se Washington pripravlja na prehodno obdobje, v katerem bodo ameriške oblasti nadzorovale ključne državne funkcije. Trump je poudaril, da je cilj operacije zagotoviti stabilnost v regiji, vendar podrobnosti o trajanju ameriške prisotnosti ali natančni strukturi nove civilne oblasti še niso znane. Odločitev predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Venezuele, ki jo je vrsto let zaznamovala gospodarska in diplomatska osamitev Madurovega režima.
Donald Trump je dejal, da je treba zračni prostor nad Venezuelo in okoli nje šteti za popolnoma zaprtega, pri tem pa ni navedel več podrobnosti. Trumpova administracija je okrepila pritisk na Venezuelo z večjo vojaško prisotnostjo v Karibskem morju, vključno z napotitvijo največje letalonosilke na svetu.
Dogajanje v Venezueli in agresivna zunanja politika ZDA neposredno vplivata na globalno stabilnost in energetske trge, kar je pomembno za slovensko gospodarstvo. Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja ameriška posredovanja, saj ta oblikujejo prihodnje odnose med Zahodom in preostalimi svetovnimi silami.
Poleg tega bi lahko destabilizacija Latinske Amerike vplivala na mednarodno varnostno arhitekturo, v katero je Slovenija vključena. Vsaka večja sprememba v ameriški doktrini zahteva uskladitev zunanje politike Evropske unije, kjer Slovenija aktivno sodeluje pri oblikovanju skupnih stališč.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.