APDEJT.si

Zaradi uskladitve pokojnin septembra so se pokojnine zvišale za 6,48 odstotka, kar je dodatnih 66.000 upokojencev potisnilo v davčni sistem. Ker vlada osebne olajšave ne bo spreminjala in bo ta ostala pri 600 evrih, bodo morali vsi državljani z dohodki nad tem zneskom plačevati davek, vključno z vse večjim številom upokojencev. Pričakuje se, da bo leta 2026 davek na pokojnine plačevala že večina upokojencev, saj je povprečna pokojnina presegla 600 evrov.

Iranski minister za gospodarske zadeve in finance je izpostavil, da so negotove razmere, ki jih povzročajo vojne razmere in stanje »ne vojne ne miru«, prizadele številne proizvodne enote, zmanjšale investicije in poslabšale gospodarsko stanje v Iranu. Iransko gospodarstvo se sooča z visoko inflacijo in kratkoročnim zmanjšanjem rasti, zato je vlada sprejela program za obvladovanje inflacije in popravljanje strukturnih neravnovesij.

Gibanje Mi snaga naroda je pozvalo vlado, naj nemudoma umakne odločitev o ustanovitvi Fakultete za srbske študije na Filozofski fakulteti v Nišu in se vrne za pogajalsko mizo z vsemi relevantnimi akterji.

Medtem ko Mednarodna organizacija dela poudarja pomembnost socialnega dialoga med delodajalci, delavci in vlado ob uveljavitvi novih delovnih zakonodaj, digitalne platforme pozdravljajo te reforme, saj naj bi okrepile socialno varnost za priložnostne delavce. Vlada trdi, da bodo nove zakonodaje spodbujale vključujočo rast in socialno varnost za priložnostne delavce in ženske, kar bo izboljšalo njihovo udeležbo v delovni sili.

Državni zbor je s 67 glasovi za in enim proti potrdil ustavni zakon, ki dopolnjuje tretje poglavje ustave in s tem uvaja pravico do plačevanja z gotovino. Sprejet je bil tudi predlog vlade za začetek postopka spremembe 154. člena ustave, ki se nanaša na objavljanje pravnih aktov. Za predlog je glasovalo 63 poslancev, proti pa 16. Sprejeto je bilo tudi stališče ustavne komisije.

Iranski predsednik je kritiziral državni aparat zaradi prevelike birokracije in nekontroliranega zaposlovanja, kar po njegovem mnenju povzroča inflacijo in proračunski primanjkljaj. Opozoril je tudi, da parlament sprejema proračun, ki nima realnih finančnih virov, nato pa kritizira vlado, da ga ne izvaja, čeprav za to ni denarja. Politik Pezeshkian se je pridružil kritikam na račun parlamenta.

Romunski minister za finance Alexandru Nazare je dejal, da bi morebitna zamuda pri odločitvi ustavnega sodišča glede zakona o zvišanju davkov lahko blokirala njegovo izvajanje s 1. januarjem 2026. Nazare je poudaril, da je vlada sprejela potrebne previdnostne ukrepe, da bi se izognila težavam.

Vlada je sprejela predlog zakona o potrjevanju učnih gradiv, ki uvaja obvezno potrjevanje učbenikov in delovnih zvezkov za splošno in poklicno izobraževanje. Uporaba potrjenih gradiv bo priporočena po uveljavitvi novih učnih načrtov na Strokovnem svetu RS. Vlada je imenovala tudi člane Sveta vlade za mladino.

Vlada je na podlagi javnega natečaja imenovala Miloša Bizjaka za glavnega inšpektorja inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Bizjak bo inšpektorat vodil s polnim mandatom, ki traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Funkcijo je kot vršilec dolžnosti opravljal že od 20. maja, ko je bil razrešen Boris Balant.

Vlada je na seznam prepovedanih drog dodala 22 novih psihoaktivnih snovi, odkritih pri policijskem delu in sistemu zgodnjega opozarjanja. Prav tako so na seznam uvrstili tri nove kanabinoide naravnega izvora.

Slovenska vlada je na seji obravnavala in v zakon o športu umestila karierni center, namenjen pomoči športnikom pri prehodu v drugo kariero po koncu tekmovalne poti. Center bo deloval v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Sprejet je bil tudi dodatek k pokojninam za športnike ter olajšano zaposlovanje trenerjev.

Predsedniški kandidat Luís Marques Mendes je izrazil prepričanje, da bo prišlo do dogovora med sindikatom UGT in vlado glede reforme delovne zakonodaje v državi. Kljub napovedani splošni stavki, ki jo organizirata UGT in CGTP za 11. december, Mendes meni, da so bili v sredo dani pomembni signali za prihodnji dogovor.

Slovenska vlada je sprejela ukrepe za preprečitev prevzema Ljubljanske borze s strani hrvaške državne agencije Fina. Borzo je uvrstila med kritično infrastrukturo, saj meni, da Fina ne izpolnjuje pogojev glede ugleda, kot jih zahteva zakon o bančništvu. Podpredsednik vlade Matej Arčon je pojasnil, da želi vlada zaščititi slovenske interese in delničarje.

Črnogorska vlada, ki jo vodi premier Milojko Spajić, je na seji obravnavala več kadrovskih vprašanj. Med drugim je imenovala Zogovića na čelo Nacionalnega sveta za trajnostni razvoj in sprejela še druge kadrovske rešitve.

Socialni partnerji so na izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) razrešili spor, ki ga je povzročilo vprašanje božičnice. Sprejeli so sklep, da je vlada pri nekaterih zakonih kršila pravila delovanja ESS. Zavezali so se k izogibanju prihodnjim kršitvam in obnovili delovanje ESS, pri čemer še vedno upajo na zadržanje določenih členov.

Romunska vlada bo danes poslala predlog zakona o posebnih pokojninah sodnikov v mnenje Visokemu sodnemu svetu (CSM). Vlada upa, da bo CSM mnenje podal do naslednjega tedna, da bi lahko vlada o tem razpravljala v četrtek ali petek. To je del prizadevanj Romunije, da izpolni mejnike v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (PNRR), sicer lahko država izgubi 231 milijonov evrov.

Ryanair je napovedal, da bo marca 2026 ukinil vse lete na Azore. Kot razlog je navedel visoke letališke pristojbine, ki jih zaračunava ANA, in "neukrepanje" vlade. ANA je dejala, da so bili presenečeni nad odločitvijo Ryanaira, saj so nedavni pogovori nakazovali krepitev poslovanja na Azorih.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

V Avstriji naj bi poleti 2026 začel veljati zakon, ki prepoveduje nošenje naglavnih rut za dekleta, mlajša od 14 let, v šolah. Vlada je zakon temeljito prenovila, potem ko je bil leta 2019 razveljavljen na sodišču. Tokrat naj bi prestal pravni preizkus.

Vlada je pripravila predlog novele zakona o RTVS, ki poleg že omenjenega nadzora finančnega odbora predvideva tudi financiranje glasbene produkcije in narodnostnih programov iz državnega proračuna. Višina sredstev za narodnostne programe bo znašala desetino zbranega rtv-prispevka v preteklem letu.

Ekonomski strokovnjak Veaceslav Ioniță trdi, da je Republika Moldavija prvič v zgodovini zamudila dve tranši posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF), skupno vredni 170 milijonov dolarjev. Po njegovih besedah je vlada to prikrila, kar je najstrožji ukrep, ki ga je sklad uporabil v zgodovini države.

Državni zbor je s 52 glasovi za in 32 proti potrdil proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki predvidevajo rekordno porabo. Vlada je proračuna pripravljala v negotovih geopolitičnih razmerah, kar je zahtevalo višje izdatke za obrambo in varnost.

Čeprav vlada napoveduje rast števila univerzitetnih mest v prihodnjih letih, analitiki opozarjajo, da so te napovedi zaradi pomembnih sprememb v financiranju precej malo verjetne.

Ministrstvo za finance bo danes ob 11. uri na novinarski konferenci predstavilo predlog zakona o proračunu za leto 2026. Minister za finance Novica Vuković ter vodje ključnih direktoratov, odgovornih za pripravo proračuna in gospodarske politike, bodo predstavili ključne cilje proračuna, prioritete javne porabe, načrtovane naložbe, fiskalne projekcije in pričakovane gospodarske učinke. Iz vlade so sporočili, da bosta na konferenci govorila tudi Bojan Paunović, generalni direktor Direktorata za državni proračun, in Andrijana Ulić Rajović, generalna direktorica za javni dolg. Predvideno je, da bodo govorili tudi direktorji direktorata za upravljanje javnih naložb in politiko javnih naročil ter za makroekonomske in fiskalne analize in projekcije.

Državni zbor je potrdil proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki jih je vlada pripravljala ob negotovih geopolitičnih razmerah. Proračuna predvidevata rast izdatkov za obrambo in varnost, vlada pa kot prednostna področja izpostavlja še znanost, stanovanjsko politiko in gospodarski razvoj.

Ministrstvo za energetiko in rudarstvo je umaknilo osnutek zakona o rudarstvu z javne razprave. Poudarili so, da so 5. junija objavili javni poziv nevladnim organizacijam za predlaganje predstavnikov v delovno telo za pripravo zakona, vendar se na poziv ni odzval nihče. Ministrstvo je izpostavilo, da je zanimanje NVO za sodelovanje pri pripravi novega zakona popolnoma izostalo.

Minister za finance Klemen Boštjančič je ob začetku obravnave proračunskih predlogov za leti 2026 in 2027 pozval poslance k odgovorni in konstruktivni razpravi. Predlogi proračunov predvidevajo primanjkljaj blizu treh odstotkov BDP, a po zagotovilih ministra sledijo razvojnim prioritetam vlade in ciljem vzdržnosti javnih financ.

Hrvaška državljanska iniciativa je obsodila sramotno obnašanje hrvaških navijačev v Podgorici, ki so po njihovem mnenju pokazali nedostojnost do športne predstave. Zaščitnik človekovih pravic je poudaril, da bi morali športni dogodki spodbujati toleranco in povezovati ljudi, ne pa ogrožati vrednot. Stranka URA je prav tako ostro obsodila fašistično skandiranje hrvaških navijačev, saj takšni izpadi ne sodijo v šport.

Minister za delo Luka Mesec je na seji Državnega zbora opozoril, da novela zakona o izenačevanju možnosti invalidov predvideva podaljšanje roka za prilagoditev objektov v javni rabi invalidom za dve leti. Prvotni rok, 11. december, se hitro bliža, predlog novele pa je že v obravnavi na vladi.

Poljska je sporočila, da sta za sabotažo na železnici odgovorna dva ukrajinska državljana, ki sodelujeta z ruskimi obveščevalnimi službami. Kremelj se je ostro odzval na obtožbe Poljske, da so ruske službe sabotirale železniško progo, ki je ključna za oskrbo Ukrajine, in obtožil Poljsko, da podlega rusofobiji.

Nizozemska vlada bo leta 2027 ukinila možnost, da trgovine poslujejo izključno brezgotovinsko. Skoraj vsi trgovci in gostinci bodo morali ponovno sprejemati gotovino, s čimer se bo končala prevlada brezgotovinskega plačevanja. Izjeme bodo sicer obstajale, pojavlja pa se vprašanje, ali bo moral tudi lokalni nogometni klub sprejemati gotovino.

Nova raziskava kaže na močno povečanje števila brezdomcev. Opozicija in socialne organizacije zato zahtevajo od vlade, da nemudoma ukrepa.

Čelnik Mosta, Nikola Grmoja, je obtožil Sigurnosno-obveščevalno agencijo (SOA), da ne ščiti hrvaških nacionalnih interesov. Vlada naj bi financirala protihrvaške aktivnosti, pri čemer je Grmoja izpostavil financiranje razstave o zapuščini Dejana Medakovića, soavtorja Memoranduma SANU. Grmoja je izjavil, da če kdo destabilizira Hrvaško, je to ravno SOA in vlada.

Črnogorska vlada obravnava predlog zakona o proračunu za leto 2026, ki predvideva 3,77 milijarde evrov prihodkov. Predvideni proračunski primanjkljaj znaša 278 milijonov evrov, medtem ko bo državna blagajna potrebovala dodatnih 704 milijone evrov. Izvorni prihodki so ocenjeni na 3,07 milijarde evrov, izdatki pa na 3,35 milijarde evrov. Za tekoči proračun je namenjenih 1,6 milijarde evrov, za rezerve 39,86 milijona evrov, za državne sklade 1,4 milijarde evrov, za kapitalske naložbe pa 300 milijonov evrov. Transakcije in financiranja bodo znašala 430 milijonov evrov.

Španska vlada bo vložila tožbo proti avtonomni skupnosti Madrid zaradi zavračanja vzpostavitve registra zdravnikov, ki ugovarjajo vesti pri izvajanju splavov. Predsednik vlade Pedro Sánchez je napovedal, da bo vlada zahtevala od Državnega odvetništva vložitev upravnega spora pri Višjem sodišču v Madridu. Predsednica Madrida, Isabel Díaz Ayuso, je odgovorila z obtožbo, da je Sánchez »diktator«, ki jih sili v dejanja, ki jih ne želijo storiti. Madridska vlada je že pred tem izrazila preferenco, da o tem odloča sodišče in ne »sektaška vlada«.

Evropska komisija je zvišala napoved gospodarske rasti bruto domačega proizvoda (BDP) za Evropsko unijo za leto 2024 z 1,1 na 1,4 odstotka, za leto 2026 pa jo je znižala z 1,5 na 1,4 odstotka. Napoved rasti slovenskega BDP za leto 2025 je bila prepolovljena na 1 odstotek.

Podpredsednik vlade in vodja organizacije za upravo in zaposlovanje Irana je napovedal, da bo vlada odobrila vključitev določenih dodatkov k plači v pokojninsko osnovo. Ta odločitev bo vplivala na izračun pokojnin za zaposlene v javnem sektorju.

V Novem mestu se pojavljajo vprašanja, zakaj so se vlada in pristojni organi odzvali šele po smrti Aleša Šutarja, ki je umrl zaradi napada Rima. Prebivalci se sprašujejo, ali je bila potrebna smrt, da so odgovorni začeli ukrepati glede varnosti in zakonodaje.

Po smrtnih primerih dečkov, povezanih z e-kolesi, starše opozarjajo pred nakupom dragih modelov. Vlada napoveduje poročilo o varnosti e-mobilnosti do marca, vendar se pred tem ne bo prenaglila z ukrepi.

Portugalski gasilci so se odločili za začetek protestov, vključno z zavračanjem izvajanja odpustov iz bolnišnic za nekaj ur, počasne vožnje in mesečne premike vozil v parlament, zaradi pomanjkanja odgovorov vlade na zahteve sektorja. Protesti bodo vključevali tudi okrožne in državne koncentracije, počasne pohode in usklajene zvoke siren.

Medtem ko se pripravlja odprtje novega mestnega železniškega tunela, je vlada obljubila kritično finančno injekcijo za drug, trikrat dražji projekt, ki se sooča s pomanjkanjem sredstev. Cilj je zagotoviti dokončanje tega pomembnega infrastrukturnega projekta.

Britanska vlada načrtuje obsežno reformo azilnega sistema, ki bo najobsežnejša v zadnjih desetletjih. Cilj je odpraviti "zlato vstopnico" za prosilce za azil. Tisti, ki kršijo zakone ali ne delajo, čeprav so sposobni, ne bodo več prejemali finančne pomoči.

Predsednik države je v pismu članom vlade in izvršnim organom izdal direktivo za pripravo in ureditev osnutka državnega proračuna za leto 2026.

V Moldaviji se je v vasi Mihailovka v okrožju Čimišlija uradno začela nacionalna kampanja pogozdovanja "Jesen 2025". Minister za okolje Gheorghe Hajder je poudaril, da so ekipe pripravljene, in pozval državljane k udeležbi pri sajenju dreves. V okviru kampanje bodo po vsej državi posadili drevesa, v Mihailovki pa bodo ustvarili 27 hektarov novega gozda. Pobudi se je pridružilo več državnih institucij.

Vlada Srbije je danes v Palati Srbija izvedla sejo glede Naftne industrije Srbije (NIS). Seje se je na povabilo premierja Đura Macuta udeležil tudi predsednik Aleksandar Vučić. Na sejo so bili povabljeni tudi vsi direktorji javnih podjetij.