Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social iranskim protestnikom sporočil, da je »pomoč na poti«, ter jih pozval k nadaljevanju prizadevanj za strmoglavljenje trenutnih oblasti. Trump je hkrati odpovedal vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki, dokler se v državi ne preneha nasilno zatiranje protestov in ubijanje civilistov. Po poročanju časnika Wall Street Journal naj bi se ameriška administracija vse bolj nagibala k možnosti vojaškega posredovanja proti Iranu. Vzporedno z zaostreno retoriko so se pojavila poročila o vzpostavitvi stikov na visoki ravni med Washingtonom in iransko opozicijo v izgnanstvu. Rez Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, je potrdil, da komunicira s Trumpovo administracijo glede poteka protestov v Iranu. To predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji politiki, saj gre za prvo uradno potrjeno sodelovanje z opozicijskimi voditelji v tujini, medtem ko se režim v Teheranu sooča z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Napetosti med državama se stopnjujejo v času, ko Washington razmišlja o dodatnih sankcijah ali celo neposrednih vojaških napadih na strateške cilje. Trumpova administracija naj bi v zadnjih dneh že izvedla prve pogovore z zavezniki o morebitni koordinaciji logistične pomoči za protestnike. Iran je na te poteze odgovoril z opozorilom, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike v notranje zadeve države privedlo do popolne destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Detroitu izjavil, da je njegova administracija premagala inflacijo in da cene živil v trgovinah hitro upadajo, kar pa je v neposrednem nasprotju z uradnimi podatki o indeksu potrošniških cen (CPI). Podatki za december so namreč pokazali 0,7-odstotno mesečno rast cen hrane, kar predstavlja največji skok v zadnjih treh letih. Analize kažejo, da so se nekatera osnovna živila, kot so kava, govedina in sladkarije, v zadnjem letu podražila celo z dvoznamčnimi stopnjami, kar močno obremenjuje gospodinjstva z nižjimi prihodki. Kritike na račun predsednikove gospodarske politike je podal tudi uredniški odbor časnika Wall Street Journal, ki opozarja na razkorak med uradno retoriko in finančno realnostjo Američanov. Časnik navaja, da se je rast realnih urnih postavk ustavila, inflacija v ključnih sektorjih, kot so stanovanja, zdravstvena oskrba in energija, pa izničuje morebitne dvige plač. Trumpove napovedi o novih carinah bi lahko po ocenah strokovnjakov letne stroške ameriških družin povečale še za dodatnih 5.000 dolarjev, kar stopnjuje zaskrbljenost glede prihodnje kupne moči. Čeprav Trump trdi, da gospodarstvo pod njegovim vodstvom beleži rekordno rast in naložbe, ekonomski kazalniki kažejo na stagflacijo v določenih segmentih. Medtem ko skupna inflacija ne raste več strmo, se tudi ne znižuje, kar ustvarja občutek finančne negotovosti med prebivalstvom. Nasprotujoče si trditve o stanju gospodarstva postajajo osrednja točka političnih razprav, saj se ameriška javnost spopada z visokimi življenjskimi stroški, ki so v nasprotju s predsednikovimi optimističnimi izjavami.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Iranske oblasti so po poročanju časnika Wall Street Journal začele sistematično iskati uporabnike satelitskega sistema Starlink ter jim zasegati terminale. Poleg fizičnih zasegov naprav varnostne sile aktivno izvajajo tudi motenje signalov, da bi preprečile dostop do nenadzorovanega svetovnega spleta. Ukrepi so usmerjeni proti posameznikom, ki poskušajo zaobiti strogo državno cenzuro in komunikacijske blokade. Operacija poteka v času povečanih prizadevanj Teherana za popoln nadzor nad pretokom informacij v državi. Starlink, ki ga upravlja podjetje SpaceX pod vodstvom Elona Muska, je postal ključno orodje za opozicijske aktiviste in prebivalce, ki želijo dostopati do neodvisnih novic in varnih komunikacijskih kanalov. Zasegi opreme kažejo na odločenost režima, da nevtralizira tehnološke rešitve, ki spodkopavajo njegovo informacijsko prevlado. Tehnične motnje signala se izvajajo na širšem območju, kar povzroča težave pri povezovanju tudi tistim uporabnikom, katerih oprema še ni bila odkrita. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za enega najobsežnejših napadov na alternativno internetno infrastrukturo v Iranu do zdaj. Iranska vlada uradno uporabe sistema Starlink ne dovoljuje in jo označuje za kršitev nacionalne suverenosti.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Ukrajinske rakete tipa Flamingo, ki jih je Kijev v preteklosti izpostavljal kot dosežek lastne obrambne industrije, so po poročanju časnika Wall Street Journal (WSJ) zasnovane na stari sovjetski tehnologiji. Tehnična direktorica Irina Tereh je pojasnila, da so za pogon teh raket uporabili reaktivne motorje, ki so bili pridobljeni iz odpisanih sovjetskih letal. To razkritje meče novo luč na dejanske zmogljivosti ukrajinske vojaške proizvodnje. Uporaba komponent iz starih zalog sovjetske opreme kaže na pragmatičen, a tehnološko omejen pristop Ukrajine k razvoju lastnega orožja dolgega dosega. Čeprav so rakete Flamingo v javnosti predstavljali kot sodobno orožje, njihova konstrukcija temelji na recikliranju obstoječih materialov. To omogoča hitrejšo proizvodnjo ob nižjih stroških, vendar hkrati potrjuje odvisnost od starejše tehnološke dediščine. Kljub temu da so motorji vzeti iz upokojenih letal, so ukrajinski inženirji uspeli te dele prilagoditi za nove namene v okviru trenutnih vojaških potreb. Poročilo WSJ poudarja, da je bila ta odločitev nujna zaradi pomanjkanja novih komponent in potrebe po čimprejšnji vzpostavitvi raketnih zmogljivosti v luči vojne v državi.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izdal navodilo svojim predstavnikom za nakup hipotekarnih obveznic v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev. Namen tega ukrepa, ki ga finančni analitiki že primerjajo s Trumpovo lastno različico kvantitativnega sproščanja (QE), je znižanje stroškov bivanja oziroma stanovanj za ameriške državljane. Kljub odmevni napovedi predsednik v javnosti še ni razkril podrobnejših tehničnih specifikacij ali natančnega časovnega načrta za izvedbo teh nakupov. Ukrep neposredno vpliva na vladne agencije za stanovanjska posojila (GSE), ki jim je Trump naložil to obsežno finančno intervencijo. S tem korakom je predsednik de facto obšel običajne postopke Federalnih rezerv (Fed) glede določanja obrestnih mer in monetarne politike, kar kaže na agresivnejši pristop izvršne oblasti pri neposrednem poseganju v finančne trge. Napoved je bila objavljena na njegovem družbenem omrežju Truth Social in pomeni stopnjevanje pritiska na centralno banko. Ta poteza prihaja v času, ko se Trumpova administracija trudi utrditi svojo gospodarsko agendo po prvih šestih mesecih mandata. Finančni minister Scott Bessent je v tem kontekstu že pred časom pozval k temeljitemu pregledu delovanja Feda, kar nakazuje na širšo strategijo prevzema nadzora nad monetarnimi orodji, ki so bila tradicionalno v domeni neodvisne centralne banke. Odzivi finančnih trgov na to nenadno odločitev so še predmet analiz.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom na Floridi osebno izbiral materiale za novo, 8.360 kvadratnih metrov veliko plesno dvorano v Beli hiši. Obiskal je podjetje Arc Stone & Tile v kraju Lake Worth Beach, kjer si je ogledoval vzorce marmorja in oniksa. Gradbeni projekt, ki vključuje nadomestitev porušenega vzhodnega krila Bele hiše, ostaja predmet številnih kritik, saj so se stroški povzpeli na 400 milijonov dolarjev. Bela hiša ob tem poudarja, da predsednik materiale kupuje z lastnimi sredstvi. Obenem se je Trump ponovno spoprijel z vprašanji o svojem zdravstvenem stanju in starosti. V intervjuju za The Wall Street Journal je zavrnil ugibanja o modricah na rokah in rezultatih zdravniških pregledov, ki so jih nekateri mediji interpretirali kot znake pešanja zdravja. Poleg tega nova poročila razkrivajo, da je predsednik v letu 2025 golf klube obiskal kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo približno 110 milijonov dolarjev. Če se bo ta trend nadaljeval, bo Trump v svojem drugem mandatu po številu odigranih rund golfa presegel osemletni seštevek Baracka Obame.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški mediji so bili kritični do poročanja o ameriškem napadu na Venezuelo, saj naj bi zgodbo prikrivali. Danska je ZDA opozorila, da bi nasilen prevzem Grenlandije uničil 80 let transatlantske varnostne povezave. Donald Trump se pripravlja na vmesne volitve in usklajuje agendo s predstavniki republikanske stranke. Trump zaostruje boj proti drogam, kar vključuje zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Donald Trump je razkril, da je povečal odmerek aspirina, da bi imel "lepo, redko kri", kar je storil na lastno pobudo. Njegov zdravnik Sean Barbarella je v intervjuju za Wall Street Journal potrdil dobro zdravje predsednika. CNN je poročal o vprašanjih, ki so se pojavila ob Trumpovih razkritjih o aspirinu, CT-preiskavah in spanju, pri čemer so nasprotniki poskušali najti negativne informacije o njegovem zdravju.

Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo po navedbah lokalnih virov pospremili močni poki in eksplozije. Po poročanju ameriškega časnika The Wall Street Journal, ki se sklicuje na neimenovanega uradnika, je ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa operacijo začela z namenom uresničevanja zunanjepolitične strategije, vendar uradnih podrobnosti o tarčah ali obsegu napadov še ni podala. Bela hiša je sporočila, da bo uradno izjavo za javnost objavila šele po tem, ko bodo zračna plovila ameriških letalskih sil (USAF) zapustila venezuelski zračni prostor in bo aktivna faza operacije končana. Ruski vojaški strokovnjaki so potezo Washingtona že označili za kršitev mednarodnega prava in jo interpretirajo kot poskus nasilnega uveljavljanja doktrine »Amerika na prvem mestu«. Do incidenta prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, ko ZDA krepijo svojo vojaško prisotnost in vpliv na različnih koncih sveta. Medtem ko ameriška stran vztraja pri molku do konca misije, mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko dodatno destabiliziralo regijo Južne Amerike.

Donald Trump je v nedavnem intervjuju razkril, da je povečal odmerek aspirina, da bi si zagotovil »lepo, redko kri«, kar je odločitev, ki jo je sprejel sam. Zdravniki v Beli hiši so njegovo zdravstveno stanje ocenili kot popolno. Objavljeni so bili tudi pomisleki glede CT preiskav in spanja.

Donald Trump je v nedavnem intervjuju razkril, da je povečal odmerek aspirina, da bi si zagotovil "lepo, tanko kri", kljub nasvetom zdravnikov. Prav tako so se pojavila vprašanja glede njegovega zdravja po razkritju CT pregledov in spalnih navad. CNN je poročal, da so se pojavili dvomi glede njegovega zdravja, medtem ko je CNN poskušal najti nove negativne informacije o Trumpovem zdravju iz intervjuja za Wall Street Journal, vendar ni bil uspešen. Trumpov zdravnik, dr. Sean Barbarella, je za Journal povedal, da je predsednikovo zdravje dobro.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za Wall Street Journal razkril, da redno uživa 325 miligramov aspirina na dan, kar močno presega priporočila njegovih osebnih zdravnikov. Trump je svojo odločitev utemeljil s prepričanjem, da visoki odmerki preprečujejo zgostitev krvi in varujejo srce, vendar so zdravstveni strokovnjaki ob tej novici izrazili resne pomisleke. Po njihovih navedbah predsednikovo samovoljno ravnanje drastično povečuje tveganje za notranje krvavitve, predvsem v želodcu in možganih. Zdravniški specialisti, vključno s profesorico Beverley Hunt in dr. Vinom Gupto, so poudarili, da aspirin pri starejših ljudeh draži želodčno sluznico, kar lahko povzroči razjede, anemijo in utrujenost. Posebej nevarno je tveganje za možganske krvavitve v primeru manjših poškodb glave. Poročila iz Bele hiše obenem nakazujejo na upadanje predsednikovega zdravja, kar naj bi potrjevala tudi njegova izjemno občutljiva koža; ta je menda zakrvavela že ob rahlem dotiku s prstanom med rokovanjem na strankarski konvenciji. Kljub opozorilom stroke Trump vztraja pri svojem režimu, ki ni v skladu z ustaljenimi protokoli za preventivno rabo zdravil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnosti razkril, da dnevno zaužije bistveno večji odmerek aspirina, kot mu ga svetujejo osebni zdravniki. Namesto priporočenih nizkih odmerkov Trump za preventivo pred srčno-žilnimi boleznimi uživa 325 miligramov zdravila dnevno, kar je štirikrat več od običajne preventivne doze. Svojo odločitev je utemeljil s prepričanjem, da visoki odmerki preprečujejo strjevanje krvi, čeprav so zdravstveni strokovnjaki opozorili na resna tveganja, povezana s takšnim ravnanjem. Predsednik je hkrati zavrnil ugibanja o svojem zdravstvenem stanju in pojasnil, da so modrice na njegovih rokah neposredna posledica rednega jemanja večjih količin aspirina. Zdravniki poudarjajo, da redno uživanje aspirina za osebe nad 60. letom starosti, ki nimajo diagnosticirane bolezni srca, ni več priporočljivo zaradi povečanega tveganja za notranje krvavitve. Trumpova izjava je sprožila nove razprave o njegovem zdravju in vplivu osebnega prepričanja na upoštevanje medicinskih nasvetov.

Donald Trump je v novem intervjuju razkril, da je povečal odmerek aspirina na lastno pest, da bi si zagotovil 'lepo, tanko kri'. Zdravnik Sean Barbarella je za Wall Street Journal povedal, da je predsednik Trump zdrav. Kljub temu so se pojavila vprašanja o njegovem zdravju, vključno z razlogi za opravljanje CT preiskav namesto MRI in njegovim spalnim režimom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nove razprave o svojem zdravstvenem stanju in odnosu do znanosti, potem ko je v intervjuju za Wall Street Journal priznal, da kljub nasvetom zdravnikov dnevno zaužije 325 miligramov aspirina. Trump je svoje ravnanje utemeljil s prepričanjem, da je 'redka kri' boljša za delovanje srca, kar pa so medicinski strokovnjaki označili za nevarno in znanstveno neutemeljeno. Zdravnik Vin Gupta je opozoril, da prekomerno uživanje aspirina povečuje tveganje za notranje krvavitve in druge zaplete. V javnosti so se hkrati pojavila ugibanja o izvoru modric na obeh rokah predsednika. Medtem ko je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt modrice na desni roki pripisala pogostemu rokovanju, ostaja izvor sledi na levi roki nepojasnjen. Analitiki, med njimi Steve Benen, izpostavljajo, da Trumpovi odgovori odražajo njegov dolgotrajen odklonilen odnos do medicinskih dokazov, ki se je v preteklosti kazal že pri vprašanjih podnebnih sprememb in zdravljenja bolezni covid-19. Poročila iz Bele hiše nakazujejo, da uslužbenci opažajo upad predsednikovega zdravja, kar dodatno podpihujejo incidenti, kot je nenamerna povzročitev krvavitve na njegovi koži ob stiku z nakitom sodelavke.

Leta 2026 so se pojavila vprašanja o kognitivnih sposobnostih predsednika Trumpa, ki je javno zatrdil, da je večkrat uspešno opravil kognitivne teste. Analitiki so komentirali njegove prehranjevalne navade in zdravje. Razpravljalo se je tudi o prihodnosti konservativne politike po Trumpu, pri čemer so nekateri predlagali 'močne bogove' kot možno rešitev. Poleg tega so se pojavile skrbi, da bi Trumpova investicija v umetno inteligenco lahko imela negativne posledice, nekateri pa so celo napovedovali, da ne bo dokončal svojega mandata.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi "hude nesposobnosti" proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita neracionalno visoke stroške prenove zgradb Feda, ki naj bi dosegli štiri milijarde dolarjev, kar predsednik označuje za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je Trump ponovno zatrdil, da je v odlični formi, in navedel, da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, čeprav so se v javnosti pojavila nasprotujoča si poročila o njegovem zdravju. Wall Street Journal je namreč objavil obsežno analizo, ki na podlagi pričevanj insajderjev iz Bele hiše opisuje predsednikovo vidno upadanje energije in pogosto dremež na javnih dogodkih. Poročilo razkriva, da osebje prilagaja njegov urnik in ga spodbuja k budnosti med televizijskimi prenosi. Trump se je na te navedbe odzval z napadi na medije in filmskega igralca Georga Clooneyja, ki se je po pridobitvi francoskega državljanstva zapletel v besedni spopad s predsednikom. Poleg notranjepolitičnih trenj Trump vstopa v leto 2026 z grožnjami Iranu in soočanjem z upadajočo podporo med srednjim razredom pred vmesnimi volitvami.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so zdravniki v Beli hiši njegovo zdravstveno stanje ocenili kot "popolno". Trump je poudaril, da je ponovno uspešno opravil kognitivni preizkus s 100-odstotnim rezultatom, kar je po njegovih besedah dosežek, ki ga prejšnji predsedniki ali podpredsedniki niso bili pripravljeni poskusiti. Njegove izjave prihajajo le dan po tem, ko je časnik Wall Street Journal objavil obširno analizo o njegovih naraščajočih zdravstvenih težavah. Mediji in politični analitiki vse pogosteje opozarjajo na znake predsednikovega telesnega in kognitivnega upada, saj bo Trump v letošnjem letu dopolnil 80 let. Poročila navajajo, da so njegovi svetovalci znatno omejili njegov urnik in potovanja, ki niso več tako intenzivna kot v njegovem prvem mandatu. Vprašanja o kognitivni sposobnosti in starosti postajajo osrednja tema razprav v Washingtonu, saj javnomnenjske raziskave kažejo na upad podpore predsedniku, medtem ko opozicija in nekateri člani lastne stranke izražajo zaskrbljenost nad njegovo sposobnostjo vodenja države.

Donald Trump je na svoji platformi Truth Social zapisal, da so ga zdravniki Bele hiše ocenili kot "popolnoma zdravega". Razkril je, da jemlje večjo dozo aspirina, da bi si zagotovil "lepo, tanko kri", kar pa je sprožilo zaskrbljenost medicinskih strokovnjakov. Ti opozarjajo, da se je Trump za to odločil sam, kar predstavlja težavo. Poudarili so tudi možnost, da se zdravniki bojijo demence pri Trumpu.

Donald Trump je na silvestrovo podpisal odlok, ki za eno leto zamika povišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in kopalniško pohištvo, sklicujoč se na potekajoča trgovinska pogajanja. Konzervativni uredniški odbor časopisa Wall Street Journal je kritiziral Trumpove privržence zaradi tega 'umika'.

Nekdanji predsednik predstavniškega doma Kevin McCarthy je kritiziral predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona zaradi neuspeha v vodenju republikanske stranke. Republikanci v senatu in predstavniškem domu so izrazili zaskrbljenost, da njihova sporočila ne dosežejo volivcev pred volitvami leta 2026. Kongresnik Don Bacon je opozoril, da obstaja tveganje, da bo kongres postal odvisen od predsednika Trumpa.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnih izjavah za Wall Street Journal priznal, da dnevno zaužije bistveno večje odmerke aspirina, kot mu jih svetujejo zdravniki. Trump trdi, da si želi v svojem telesu 'redko kri', vendar so medicinski strokovnjaki, med njimi profesor dr. Jonathan Reiner in pulmolog dr. Vin Gupta, opozorili na resna zdravstvena tveganja, ki jih prinaša takšno ravnanje. Poudarili so, da visoki odmerki povečujejo tveganje za notranje krvavitve in povzročajo izrazito občutljivost kože. Zdravstveno stanje Donalda Trumpa je prišlo v središče pozornosti tudi zaradi vidnih modric na njegovih rokah, ki jih nekdanji predsednik pogosto poskuša prekriti z ličili ali obliži. Poročila navajajo, da je njegova koža postala tako krhka, da je ob priložnostnem stiku s sodelavko utrpel krvavitev. Kljub očitnim estetskim in fizičnim težavam Trump vztraja pri jemanju 325 miligramov aspirina dnevno, kar strokovnjaki označujejo za nesmiselno in nevarno prakso, ki nima medicinske utemeljitve za preprečevanje srčnih bolezni v takšnem obsegu.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je v pogovoru za The Wall Street Journal odzval na naraščajoča ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Kljub vidnim modricam na rokah in oteklinam na nogah, ki so jih v zadnjem času opazili fotografi, Trump vztraja, da je njegovo zdravje brezhibno. 79-letni republikanski kandidat je poudaril, da za svojo vitalnost dolguje predvsem »zelo dobrim genom« in rednemu uživanju aspirina. Trump je v intervjuju priznal, da aspirine uživa skoraj neprekinjeno, kar pripisuje določeni meri vraževerja in želji po preprečevanju strdkov v krvi. Po njegovih besedah ne želi dopustiti, da bi skozi njegovo srce tekla »debela kri«. Ob tem je razkril, da kljub težavam z otekanjem nog zavrača uporabo kompresijskih nogavic, ki jih običajno priporočajo zdravniki. Medtem ko se v javnosti pogosto pojavljajo posnetki, na katerih deluje utrujeno ali z zaprtimi očmi, Trumpove izjave ostajajo optimistične glede njegove fizične pripravljenosti za naporno politično kampanjo.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na objavo v časniku Wall Street Journal, ki je razkrila nove podrobnosti o njegovem zdravstvenem stanju in rutini, ki bi lahko nakazovale na upad kognitivnih sposobnosti. 79-letni predsednik je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test. V svojih objavah je poudaril, da bi morali biti takšni pregledi obvezni za vse kandidate za predsednika in podpredsednika ZDA. Kljub njegovim trditvam poročila sprožajo dodatna vprašanja o doslednosti njegovih izjav. Čeprav je pred meseci priznal, da je oktobra v bolnišnici Walter Reed opravil slikanje z magnetno resonanco (MRI), je v zadnjem intervjuju to zanikal in trdil, da je šlo le za hitrejši CT pregled. Bela hiša vzrokov za te preiskave, ki so vključevale tudi opazne modrice na njegovih rokah, še ni podrobneje pojasnila. Trump je prav tako zavrnil očitke, da bi med javnimi sestanki zaspal, in pojasnil, da so posnetki, ki krožijo v javnosti, zgolj ujeti trenutki mežikanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za Wall Street Journal razkril, da dnevno zaužije večje odmerke aspirina, kot mu jih svetujejo njegovi zdravniki. Svoje ravnanje je utemeljil s prepričanjem, da zdravilo preprečuje zgostitev krvi, hkrati pa je prav s tem pojasnil opazne modrice na svojih rokah, ki so v zadnjem obdobju v javnosti sprožile ugibanja o njegovih zdravstvenih težavah. 79-letni predsednik je poudaril, da ne želi imeti "goste krvi", zato samovoljno prilagaja odmerek zdravila. Zdravstveni strokovnjaki so nad predsednikovim priznanjem izrazili zaskrbljenost. Dr. Jeremy Faust je opozoril, da so količine, ki jih Trump opisuje, običajno rezervirane le za paciente z izjemno visokim tveganjem. Samovoljno jemanje visokih odmerkov aspirina lahko vodi do resnih stranskih učinkov, vključno z notranjimi krvavitvami, kar se na zunaj kaže prav v obliki podplutb, ki jih je opaziti na predsednikovih dlaneh. Vprašanja o transparentnosti zdravstvenega stanja voditelja Združenih držav Amerike ostajajo v središču javne razprave, še posebej ob upoštevanju preteklih prikritih pregledov z magnetno resonanco.

Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal ponovno branil svoje zdravje in energijo ter razkril, da je oktobra opravil CT pregled in ne MRI pregled, kot je bilo prvotno poročano. Strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost, da Trump z omenjanjem kognitivnih testov morda razkriva, da zdravniki sumijo na demenco.

Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal branil svoje zdravje in energijo ter razkril, da je oktobra opravil CT pregled in ne MRI, kot je prvotno navajal. Hvalil se je tudi, da je že tretjič opravil kognitivni test brez napak, kar je zaskrbelo medicinskega strokovnjaka, ki meni, da bi to lahko razkrilo zdravnikove pomisleke glede demence.

Donald Trump je dejal, da so ga zdravniki razglasili za "popolnoma zdravega" in da je "odlično" opravil kognitivni test že tretjič zapored.

Donald Trump je v intervjuju za Wall Street Journal dejal, da je 'popolnoma zdrav' in da jemlje večji dnevni odmerek aspirina, kot mu priporočajo zdravniki, ker verjame, da aspirin redči kri. Kardiolog dr. Jonathan Reiner je Trumpovo zdravljenje z aspirinom označil za nesmiselno, zdravnik Jeremy Faust pa je dejal, da je količina aspirina, ki jo jemlje Trump, podobna odmerku, ki bi ga dali zelo tveganim pacientom.

Peking je objavil svoj prvi strateški dokument za Latinsko Ameriko in Karibe v zadnjem desetletju, s katerim želi Kitajska okrepiti svoj vpliv v regiji in prekiniti preostale diplomatske vezi med tamkajšnjimi državami in Tajvanom. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal je ta poteza neposreden odgovor na prizadevanja ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za ponovno vzpostavitev prevlade Združenih držav Amerike na zahodni polobli. Peking v dokumentu obljublja znatne investicije in gospodarsko sodelovanje, kar kritiki označujejo za taktiko ustvarjanja nerealnih pričakovanj za dosego političnih ciljev. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno strategijo izpodrivanja ameriškega vpliva, hkrati pa za diplomatsko ofenzivo proti Tajvanu. Ker so številne države v Latinski Ameriki tradicionalno podpirale Tajpej, Peking zdaj z ekonomskimi spodbudami izvaja pritisk, da bi te države priznale politiko ene Kitajske. Napetost med Washingtonom in Pekingom se tako seli na novo geografsko področje, kjer se bosta velesili spopadali za strateško prevlado in nadzor nad ključnimi naravnimi viri regije.