Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil niz gospodarskih pobud, namenjenih znižanju življenjskih stroškov, ki vključujejo enoletno omejitev obrestnih mer za kreditne kartice na 10 odstotkov in prepoved nakupa enodružinskih hiš za velike institucionalne vlagatelje. Trump je napovedal, da bo zvezna vlada odkupila za 200 milijard dolarjev hipotekarnih obveznic, s čimer želi neposredno vplivati na znižanje hipotekarnih obresti in mesečnih obrokov za ameriška gospodinjstva. Poudaril je, da morajo v hišah živeti ljudje in ne korporacije, s čimer se je odzval na vse večje težave državljanov pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Predlog o omejitvi obrestnih mer na kreditne kartice, ki trenutno v povprečju dosegajo skoraj 29 odstotkov, je naletel na buren odziv bančnega sektorja in Wall Streeta, ki so bili sicer tradicionalni podporniki Trumpove administracije. Finančni strokovnjaki in bankirji opozarjajo, da bi takšen ukrep lahko vodil do ukinitve kreditnih linij za milijone Američanov z manj ugodno boniteto, saj banke ne bi mogle več ustrezno ovrednotiti tveganj. Kritiki, med katerimi je tudi milijarder Bill Ackman, svarijo, da bi bili potrošniki brez dostopa do bančnih kartic prisiljeni posegati po nevarnih in nereguliranih oblikah posojil. Analitiki so skeptični tudi glede učinkovitosti prepovedi institucionalnega lastništva stanovanjskih nepremičnin, saj ti vlagatelji obvladujejo le majhen delež trga enodružinskih hiš. Po njihovem mnenju glavna težava ostaja pomanjkanje ponudbe na trgu, ki je osnovni vzrok za visoke cene nepremičnin. Trumpove poteze so nekateri nekdanji visoki uradniki označili za obliko državnega kapitalizma, ki posega v prosto tržno delovanje, vendar predsednik vztraja, da so ukrepi nujni za zaščito javnosti pred izkoriščanjem finančnih institucij.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Ameriške delnice so dosegle rekordne vrednosti po mešanem poročilu o ameriškem trgu dela. Poročilo kaže na možnost zamika prihodnjega znižanja obrestnih mer s strani Federal Reserve. Kljub temu so delniški indeksi narasli, dolar pa je pridobil vrednost, ker so podatki pokazali, da je ameriško gospodarstvo ustvarilo manj delovnih mest od pričakovanj.

Ameriški dolar se je okrepil v primerjavi z večino večjih valut, medtem ko poročilo Združenih narodov ocenjuje, da bo rast BDP Indije v letih 2026 in 2027 znašala 6,6 oziroma 6,7 odstotka, kar podpira odporna potrošnja in močne javne naložbe. Trgovci v Indiji so pogosto ujeti med močnimi grafikoni in nenadnimi premiki ob objavi pomembnih podatkov, zlasti glede inflacije in zaposlovanja.

Tečaji delnic na newyorških borzah so se v sredo gibali neenotno, saj so vlagatelji po zaporednih dneh rasti in doseganju rekordnih vrednosti zavzeli previdnejši položaj. Trgovanje je zaznamoval premor po torkovih rekordnih rezultatih, ko sta borzna indeksa Dow Jones in S&P 500 zaključila pri najvišjih vrednostih v zgodovini. Analitiki ocenjujejo, da so se udeleženci na trgu odločili za unovčevanje dobičkov, medtem ko čakajo na nove gospodarske podatke. Indeks Dow Jones in širši indeks S&P 500 sta v začetku tedna kazala močno rast, vendar se je v sredo optimizem nekoliko umiril. Kljub manjšim nihanjem trg ostaja stabilen, saj vlagatelji še vedno ocenjujejo prihodnjo pot denarne politike ameriške centralne banke. Tehnološki sektor je prav tako beležil mešane rezultate, kar je vplivalo na indeks Nasdaq. Splošno razpoloženje na Wall Streetu ostaja previdno optimistično, vendar brez izrazitega novega zagona, ki bi indekse potisnil še višje. Vlagatelji so se v sredo izogibali tveganim potezam, kar je povzročilo stagnacijo oziroma le manjše premike v obe smeri pri večini pomembnih delnic.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil, da bi moral obrambni proračun za fiskalno leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. Hkrati so se na stavni platformi Polymarket povečale možnosti, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo. Senat je sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih glede Venezuele, s čimer je ponudil redek grajo Trumpovi administraciji. Medtem so na Wall Streetu poskočila podjetja za proizvodnjo orožja, po povečanju obrambnega proračuna. V prvem letu Trumpovega mandata je bila izvedena vrsta izvršnih ukrepov, ki so povzročili velike spremembe v zvezni vladi.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ameriški borzni trg je torkovo trgovanje sklenil z opazno rastjo, pri čemer sta osrednja indeksa Dow Jones in S&P 500 dosegla novi rekordni vrednosti. Vlagatelji so kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram pokazali močno zanimanje za ameriško premoženje, pri čemer so največ pozornosti namenili tehnološkemu sektorju. Rast so poganjala predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco in polprevodniki. Pozitivno vzdušje na Newyorški borzi odraža optimizem glede tehnološkega napredka in stabilnosti ameriškega gospodarstva v primerjavi z globalnimi negotovostmi. Indeksa sta se povzpela na ravni, ki jih v zgodovini trgovanja še nismo zabeležili, kar potrjuje prevladujoč bikovski trend na trgu kapitala. Analitiki ugotavljajo, da so tehnološki giganti ostali ključno zatočišče za vlagatelje, ki iščejo donose v obdobju političnih napetosti.

Ameriški delniški trgi so v torek zabeležili nove rekordne vrednosti, h čemur je prispevala predvsem rast delnic v tehnološkem sektorju. Osrednji borzni indeks S&P 500 je torkovo trgovanje zaključil z 0,6-odstotnim pribitkom, kar predstavlja nov zgodovinski vrh. Takšen razvoj dogodkov na borznih parketih v New Yorku odraža trende iz preteklega leta, ko so prav velika tehnološka podjetja pogosto narekovala tempo in trg vodila do zaporednih rekordov. Splošna rast na Wall Streetu kaže na nadaljevanje optimizma med vlagatelji, ki stavijo na prevladujočo vlogo tehnoloških velikanov v svetovnem gospodarstvu. Čeprav so bili dobički razpršeni med več sektorjev, je bila tehnologija tista, ki je indeks S&P 500 znova potisnila čez doslej najvišje meje. Analitiki ocenjujejo, da so ti premiki odraz stabilnega povpraševanja in pričakovanj o nadaljnji rasti prihodkov vodilnih korporacij.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

Seulske delnice so v sredo močno porasle, s čimer so dosegle novo rekordno vrednost. Kitajske delnice so v torek dosegle najvišjo raven v zadnjem desetletju, kar so spodbudile kovine in finančne družbe. Indeks strahu in pohlepa CNN Money je pokazal upad splošnega tržnega razpoloženja, medtem ko je indeks v sredo ostal v "nevtralnem" območju. Ameriške delnice so se v sredo umirile nižje, pri čemer je Dow Jones padel za več kot 450 točk.

Družba MSCI Inc. je napovedala, da bo 15. januarja sporočila svojo odločitev glede vključitve podjetij, ki imajo v svojih rezervah znatne količine bitcoina, v svoje svetovne borzne indekse. Ta odločitev bi lahko pomembno vplivala na prihodnje sprejemanje kriptovalut v korporativnem svetu, saj bi morebitna izključitev takšnih podjetij iz uveljavljenih meril povzročila prisilno prodajo delnic v vrednosti več milijard dolarjev. S tem bi se spremenil tudi način, kako Wall Street dojema bitcoin kot sredstvo za upravljanje likvidnosti v podjetjih. MSCI, ki upravlja več kot 246.000 delniških indeksov, služi kot ključni usmerjevalec za investicijske sklade, ki upravljajo s približno 18,3 bilijona dolarjev premoženja. Ker so ti indeksi temelj za številne naložbene portfelje, bi izključitev podjetij z izpostavljenostjo bitcoinu pomenila, da bi morali številni skladi, ki sledijo tem indeksom, nemudoma prodati svoje deleže v teh podjetjih. To bi ustvarilo velik prodajni pritisk na trgu in potencialno odvrnilo druga podjetja od naložb v digitalna sredstva.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Azijski delniški trgi so prvi trgovalni dan v letu 2026 zabeležili rast, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko nadaljnji trend zviševanja vrednosti ustavil. Glavna vira zaskrbljenosti za investitorje sta morebitni pok mehurčka v sektorju umetne inteligence (AI) in vse večja razhajanja v obrestnih politikah azijskih držav. Ker je azijsko gospodarstvo močno vpeto v globalne dobavne verige tehnoloških velikanov, bi lahko vsakršen upad zaupanja na Wall Streetu neposredno prizadel regionalne borze. Analitiki pri Bloombergu izpostavljajo pet ključnih trendov, ki bodo oblikovali letošnje leto, pri čemer poudarjajo ranljivost podjetij, povezanih z razvojem umetne inteligence. Poleg tehnološkega tveganja bo na kapitalske trge vplivala tudi različna hitrost prilagajanja denarnih politik, saj nekatere države v regiji še vedno ohranjajo restriktivne ukrepe, medtem ko druge že razmišljajo o sproščanju. Ta negotovost povzroča previdnost med vlagatelji, kljub pozitivnemu začetku leta.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je razveljavil več izvršnih ukazov, ki jih je izdal njegov predhodnik Eric Adams, med drugim tudi tiste, ki so podpirali Izrael. Ukrepe je Adams izdal po obtožnici leta 2024 zaradi sprejemanja nezakonitih donacij v kampanji.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel dolžnosti kot novi župan New Yorka, s čimer se je v največjem ameriškem mestu začelo obdobje, ki ga sam opisuje kot novo dobo demokratičnega socializma. 34-letni Mamdani je postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, ki bo vodil to svetovno metropolo. Na slovesnosti pred mestno hišo ga je ob navzočnosti desettisočglave množice zaprisegel zvezni senator Bernie Sanders, pri čemer je Mamdani roko položil na dva korana. V svojem nagovoru je obljubil "drzno in širokopotezno" vodenje mesta, osredotočeno na delavski razred, cenovno dostopna stanovanja in omejevanje vpliva velikega kapitala z Wall Streeta. Prvi delovni dan novega župana je zaznamovalo več simbolnih in vsebinskih potez. Že v prvih urah mandata je preklical vrsto izvršilnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili izdani po Adamsovi obtožbi zaradi korupcije. Med njimi je bil tudi sporni ukaz, ki je prepovedoval diskriminacijo Izraela pri javnih naročilih. Mamdani je svojo zavezanost javnemu prometu izkazal s simbolično zasebno zaprisego na zapuščeni postaji podzemne železnice, prvi delovni dan pa je začel s potjo na delo z običajno linijo podzemne železnice iz Queensa. Njegov vzpon in napovedana politika "Zohranomike" sta že sprožila ostre odzive konservativnih krogov, ki mu očitajo uvajanje kolektivizma, medtem ko progresivno krilo demokratske stranke v njegovi zmagi vidi model za prihodnost ameriške politike.

Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je začel svoj mandat z razveljavitvijo ukazov, izdanih po obtožnici njegovega predhodnika Adamsa. Pri njegovi zaprisegi sta ga podprla senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je obljubil uresničitev ambicioznih politik, kar so mediji poimenovali "Zohranomika".

Ameriške delnice so novo leto začele s precej nihanja. Indeks S&P 500 je sprva porasel za 0,7 %, a je nato zaključil s padcem 0,1 %. Dow Jones je porasel za 319 točk. Trgovanje je bilo nestabilno, saj začetni dobički, predvsem v tehnološkem sektorju, niso obdržali zagona.

Svetovni delniški trgi so prvo trgovalno sejo v letu 2026 začeli z visoko rastjo, pri čemer so osrednji indeksi v Združenih državah Amerike, Evropi in Aziji dosegli nove rekordne vrednosti. Britanski indeks FTSE 100 je prvič v zgodovini med trgovanjem presegel mejo 10.000 točk, sejo pa je končal tik pod tem mejnikom. Pozitiven trend se je odrazil tudi na nemški borzi v Frankfurtu, kjer je indeks DAX beležil rast, medtem ko so v Aziji rekorde podirali trgi na Tajvanu in v Južni Koreji. Na ameriškem Wall Streetu sta se indeksa S&P 500 in Nasdaq v začetku trgovanja povzpela, medtem ko je indeks Dow Jones pridobil 0,66 odstotka. Posebej izrazita je bila rast v tehnološkem sektorju, saj je indeks polprevodnikov v Philadelphii poskočil za več kot štiri odstotke. Ta optimizem vlagateljev se neposredno navezuje na dolgotrajno bikovsko obdobje, ki so ga v preteklem letu spodbujali ugodni trgovinski sporazumi med ZDA in azijskimi partnericami ter pričakovanja o prestrukturiranju globalnih dobavnih verig.

Ameriške delnice so v petek na Wall Streetu zabeležile majhne dobičke, kar je zaznamovalo nestabilen začetek novega leta.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki so predstavljala kar 96 % vseh novih registracij avtomobilov. Prodajo je vodil Tesla.

Ozak AI ($OZ) se je hitro pojavil kot eden izmed najhitreje rastočih žetonov. Vlagatelji v kriptovalute pristopajo k predprodajam z drugačnim načinom, medtem ko se začenja januar 2026. XRP Ledger pa je zabeležil velik upad transakcij.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v četrtem četrtletju leta 2025 dobavil 418.227 vozil, kar predstavlja 16-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Rezultati so bili slabši od pričakovanj analitikov z Wall Streeta, ki so napovedovali približno 426.000 dobav. Skupno je podjetje v celem letu 2025 dobavilo 1,64 milijona vozil, kar je 9 odstotkov manj kot leta 2024. To je že drugo zaporedno leto, ko je podjetje zabeležilo letni upad prodaje, kar je povzročilo, da je Tesla izgubila naslov največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski tekmec BYD. Analitiki poudarjajo, da so na slabše rezultate vplivali predvsem ostra konkurenca iz tujine in spremenjen odnos kupcev do znamke, ki ga nekateri pripisujejo političnemu udejstvovanju glavnega izvršnega direktorja Elona Muska. Podjetje je pred objavo rezultatov poskušalo upravljati s pričakovanji vlagateljev z javno objavo lastnih, nižjih napovedi analitikov, vendar so končne številke vseeno zaostale za temi pričakovanji. Vlagatelji se v luči upada prodaje avtomobilov vse bolj usmerjajo k prihodnjim projektom podjetja, kot sta avtonomni robotaksi in humanoidni robot Optimus.

Zohran Mamdani je zaprisegel kot 112. župan New Yorka, prisego pa mu je podal Bernie Sanders. Na slovesnosti so nastopili Lucy Dacus in Punjabi izvajalec Babbulicious. Mamdani je že preklical odloke, izdane po obtožnici njegovega predhodnika, in poudaril svojo zavezanost progresivni agendi ter obljubil, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom. Podprl je pogumne politike za Wall Street in se odzval na kritike glede 'majhnih pričakovanj'. Inauguracijo je pozdravil tudi Sadiq Khan.

Kitajski BYD je v letu 2025 prodal 2,26 milijona električnih vozil in prehitel Teslo v globalni prodaji električnih vozil. Na Norveškem so električna vozila dosegla rekordni 96-odstotni delež na trgu avtomobilov v letu 2025, predvsem zaradi prodaje Tesle. Ford, BMW in VW pa naj bi v Veliki Britaniji ukinili nekatere priljubljene modele avtomobilov.

Tesla je izgubila naziv največjega proizvajalca električnih vozil, saj je prodaja padla že drugo leto zapored zaradi upora kupcev in konkurence. BYD je presegel Teslo po prodaji električnih vozil v letu 2025. Wall Street je leto 2026 začel optimistično, pri čemer je indeks S&P 500 zrasel za 0,4 %, Nasdaq pa za 1 %.

Sadiq Khan je bil deležen kritik, ker je izrazil podporo Zohranu Mamdaniju, novemu županu New Yorka, ki je prisegel s Koranom. Mamdani je ob prevzemu funkcije obljubil izvajanje progresivne agende in napovedal boj proti Wall Streetu, kar naj bi pripeljalo do spora s predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom. Slovesna javna prisega je potekala na stopnicah mestne hiše.

Wall Street je leto 2025 zaključil blizu rekordnih vrednosti, pri čemer je rast tehnoloških delnic prevladala kljub zaskrbljenosti glede Trumpovih carin. Kljub temu so ameriške delnice v sredo padle, pri čemer je Dow Jones izgubil več kot 300 točk. Samsung je v začetku leta 2026 objavil, da se osredotoča na nov čip HBM4.

Zohran Mamdani je uradno prevzel funkcijo župana New Yorka. Slovesnost je potekala na zgodovinski postaji podzemne železnice na Manhattnu. Njegov prvi dan na položaju je vključeval vožnjo s podzemno železnico, prevzem novih pisarn in odzive, tudi kritične, iz Izraela. Inauguracija je ustvarila številne viralne trenutke na internetu. ABC je poročal o njegovi inavguraciji in 'ambicioznem progresivnem programu'.

Zohran Mamdani, 34-letni član skupščine iz Queensa, je po polnoči prisegel kot prvi muslimanski župan New Yorka. Mamdani, ki je bil izvoljen leta 2020, obljublja transformativne spremembe, osredotočene na dostopnost in javne storitve, in to imenuje 'čast in privilegij življenja'.

Srebro je zaradi povečanja zahtev za kritje in omejitev izvoza doživelo padec. Banke so zahtevale 26 milijard dolarjev nujnih posojil. Napoveduje se, da bi lahko Bitcoin leta 2026 dosegel 250.000 dolarjev, kar bi vplivalo na ceno Ripple (XRP) in Mutuum Finance (MUTM). SoftBank Group Corp preizkuša preboj po paraboličnem porastu.

Pri Ozak AI so napovedali, da bi naložba 250 dolarjev lahko ob uvrstitvi pri ceni 1 dolar prinesla 17.800 dolarjev, do leta 2027 pa celo 125.000 dolarjev, če bi cena dosegla 7 dolarjev. Cena zlata se je zaradi pričakovanj znižanja obrestnih mer s strani Fed in geopolitičnih tveganj povzpela na skoraj 4.350 dolarjev. Analitiki napovedujejo, da bi Ripple v dveh tednih lahko dosegel ceno 2,05 dolarja.

Glavni ameriški borzni indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 končali z upadom vrednosti, vendar so na letni ravni zabeležili močno rast. Industrijski indeks Dow Jones je v sredo izgubil 303,77 točke, kar odraža previdnost vlagateljev pred vstopom v novo leto. Nihanje trgov so v preteklem letu zaznamovale predvsem negotovosti glede carinske politike predsednika Donalda Trumpa in izjemen razmah tehnologij umetne inteligence, ki so spodbujale naložbe v tehnološki sektor. Kljub negativnemu zaključku leta so vsi trije ključni indeksi na Wall Streetu leto 2025 končali z dvomestno rastjo. Vlagatelji so se čez leto spopadali z različnimi makroekonomskimi pritiski, vendar je optimizem glede tehnološkega napredka prevladal nad geopolitičnimi tveganji. Analitiki ocenjujejo, da so bili rezultati leta 2025 eni izmed najuspešnejših v zadnjem obdobju, kar postavlja visoka pričakovanja za prihodnje proračunsko obdobje.

Ameriški delniški indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 zabeležili rahel upad vrednosti, s čimer se je končalo sicer izjemno uspešno leto za finančne trge. V sredo se je indeks S&P 500 znižal za 0,7 odstotka, industrijski indeks Dow Jones je izgubil 0,6 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je zdrsnil za 0,8 odstotka. Trgovanje je bilo zaradi bližajočih se novoletnih praznikov pričakovano skromno, saj so številni vlagatelji že predčasno zaključili svoje pozicije. Kljub negativnemu trendu v zadnjih štirih dneh trgovanja je leto 2025 za Wall Street predstavljalo eno najuspešnejših obdobij v zadnjem času. Indeks S&P 500 je v celotnem letu pridobil 16,4 odstotka vrednosti, k čemur je ključno prispevalo navdušenje nad razvojem umetne inteligence in optimizem glede gospodarske rasti. Trgi so v tem obdobju pokazali precejšnjo odpornost na trgovinske napetosti in občasno negotovost v svetovnem merilu, kar je vlagateljem prineslo nadpovprečne letne donose.

Borzni indeksi na Wall Streetu so v letu 2025 zabeležili precejšnjo rast, ki jo je spodbudilo predvsem neusahljivo zanimanje vlagateljev za delnice podjetij s področja umetne inteligence. Kljub trgovinskim sporom pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa in splošnim geopolitičnim negotovostim so ameriški trgi ohranili pozitivno smer. Poleg delnic sta visoko vrednost dosegla tudi zlato in srebro, ki sta postala zatočišče za vlagatelje v času negotovosti. Na drugi strani je ameriški dolar doživel najizrazitejši padec vrednosti po letu 2017. To slabljenje valute je neposredna posledica širših makroekonomskih gibanj in odzivov na ameriško zunanjetrgovinsko politiko. Prav tako svoje vrednosti ni uspela ohraniti kriptovaluta bitcoin, ki je v nasprotju s plemenitimi kovinami beležila upad. Analitiki ocenjujejo, da so trgi trenutno razpeti med tehnološkim optimizmom in strahom pred trgovinskimi vojnami.

Ameriški borzni trgi so v sredo, na zadnji trgovalni dan leta 2025, zabeležili rahel upad vrednosti ob skromnem obsegu trgovanja. Širši indeks S&P 500 je v dopoldanskem delu trgovanja izgubil 0,2 odstotka, medtem ko se je industrijski indeks Dow Jones znižal za 111 točk oziroma 0,2 odstotka. Tudi tehnološki indeks Nasdaq je sledil negativnemu trendu z enakim 0,2-odstotnim padcem. Trgovanje je odražalo previdnost vlagateljev, ki so se odločili za unovčevanje dobičkov po izjemno uspešnem letu za kapitalske trge. Kljub negativnemu predznaku na zadnji dan so borzni indeksi leto 2025 končali kot eno najuspešnejših obdobij v zadnjem času. Leto je zaznamovala mešanica optimizma glede gospodarske rasti in negotovosti zaradi nenehnih tržnih nihanj. Današnje gibanje tečajev je neposredno nadaljevanje trenda z začetka tedna, ko so vlagatelji ob nizki likvidnosti in prazničnem vzdušju ohranili zadržanost, kar je preprečilo nove rekordne vrednosti ob samem izteku leta.

Glavni indeksi na Wall Streetu so zadnji teden leta pričeli z upadom vrednosti, potem ko so se delnice vodilnih tehnoloških podjetij umaknile z rekordnih ravni, doseženih v preteklem tednu. Indeks S&P 500 je leto 2025 kljub trenutnemu znižanju zaključil s približno 17-odstotno rastjo, h kateri je največ prispeval razcvit na področju umetne inteligence. V ospredju so bila podjetja, kot so Nvidia, Palantir in Alphabet, ki so zaradi povečanih investicij v infrastrukturo za strojno učenje beležila nadpovprečne donose. Investicije velikanov, med katerimi so Microsoft, Amazon in Meta, so presegle 440 milijard dolarjev, kar je spodbudilo povpraševanje po strežnikih, sistemih za hlajenje in shranjevanje podatkov. Kljub splošni rasti trga pa leto ni prineslo enakomernega uspeha vsem sektorjem, saj so se med komponentami indeksa S&P 500 pojavile velike razlike med najuspešnejšimi podjetji in tistimi, ki rasti niso sledila. Trg se je tako ob koncu leta razdelil na izrazite zmagovalce, predvsem v sektorju polprevodnikov in podatkovne infrastrukture, ter na podjetja, ki so ostala v ozadju.

Ameriški delniški indeksi na borzi v New Yorku so se v ponedeljek na začetku zadnjega, praznično skrajšanega tedna leta 2025 rahlo znižali. Trgovanje je bilo po navedbah analitikov mirno in z manjšim obsegom prometa, saj je večina večjih vlagateljev svoje pozicije že zaprla pred iztekom koledarskega leta. Kljub manjšim dnevnim izgubam ti premiki niso bistveno vplivali na sicer visoko letno rast osrednjih borznih indeksov. Do zaključka leta sta ostala le še dva trgovalna dneva, v katerih se pričakuje nadaljevanje nizke aktivnosti. Do rahlega upada je prišlo v času, ko so se vlagatelji na globalnih trgih odzivali na umirjanje po božičnih praznikih, medtem ko so azijske borze kazale mešane rezultate. Padec v New Yorku odraža predvsem previdnost udeležencev na trgu ob koncu uspešnega finančnega obdobja, ko se pozornost že usmerja v gospodarske napovedi za prihajajoče leto 2026.

Zapisnik decembrskega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je razkril globoka razhajanja med guvernerji glede prihodnje smeri denarne politike Združenih držav Amerike. Člani odbora so se spopadali z nasprotujočimi si kazalniki, saj se država sooča z vztrajno inflacijo na eni strani ter očitnim slabljenjem trga dela na drugi. Čeprav je centralna banka kljub delitvam sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, zapisnik potrjuje, da znotraj institucije ni enotnega mnenja o hitrosti in obsegu nadaljnjih ukrepov. Negotovost na ameriških finančnih trgih se je po objavi zapisnika stopnjevala, kar je indeks Wall Street potisnilo v rdeče številke že tretji trgovalni dan zapored. Vlagatelji so se odzvali na mešane signale, ki kažejo, da Fed nima jasne konsenzualne strategije za leto 2026. Razkol znotraj banke je neposredna posledica pritiska med potrebo po stabilizaciji cen in zaščito zaposlenosti, kar vpliva na globalne kapitalske tokove in vrednost dolarja. Ta nestanovitnost odraža dolgotrajnejše procese prilagajanja ameriškega gospodarstva na post-pandemične inflacijske šoke in geopolitične napetosti.

Tajvanski delniški trg je zadnji dan trgovanja dosegel novo rekordno vrednost, pri čemer je indeks ob odprtju poskočil za 16,36 točke na 28.723,49 točke in dosegel najvišjo vrednost 28.860,87 točke. K rasti so prispevale predvsem delnice s področja pomnilnikov, kot so 力積電, 南亞科 in 華邦電. Delnice TSMC so se povzpele na rekordnih 1.550 NT$, s čimer je tržna kapitalizacija podjetja presegla 40 bilijonov NT$. Kljub padcu ameriških indeksov so terminske pogodbe na tajvanski indeks ponoči zabeležile rast.

NZD/USD se je odbil, saj trgovci pričakujejo dodatno znižanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed). Dolar se sooča z najslabšo uspešnostjo v skoraj desetletju, medtem ko nekateri vlagatelji menijo, da se bo upad valute nadaljeval. Zahteve za nadomestilo za brezposelnost v ZDA so padle na 199.000, kar je manj od pričakovanj, s čimer so se zmanjšale možnosti za znižanje obrestne mere Feda v januarju na 13 %. USD/CHF se je ustavil tik pod 0,7940.

Večina azijskih borz je bila zaprta zaradi novoletnih praznikov, medtem ko je trgovanje na tistih, ki so bile odprte, potekalo mešano. Indijska rupija se je ob odprtju novega leta gibala pri 89,95 za ameriški dolar.

Tajvanska borza je sledila negativnemu trendu ameriških indeksov, pri čemer je delnica TSMC padla. Kljub temu je tajvanski delniški trg dosegel rekordne vrednosti, pri čemer je indeks presegel 28.810 točk, delnice 0050 pa so se okrepile. Vlagatelji so pozorni na objavo zapisnika zadnjega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed).

Delniški trgi v New Yorku so v ponedeljek, na začetku zadnjega in skrajšanega trgovalnega tedna v letu 2025, zabeležili manjše izgube. Vlagatelji so ob koncu izjemno uspešnega borznega leta zavzeli previdnejša stališča, kar se je odrazilo v zmanjšanem obsegu trgovanja. Glavni indeksi so se znižali, medtem ko so se udeleženci na trgu pripravljali na prihajajoči praznični premor. Trgovanje na Wall Streetu bo v četrtek, 1. januarja, zaradi obeleževanja novega leta popolnoma prekinjeno, enako pa velja tudi za vse ostale svetovne borze. Kljub ponedeljkovemu upadu ostaja splošna ocena leta 2025 za ameriške delniške trge zelo pozitivna, saj so indeksi v tem obdobju dosegali visoke rasti. Trenutno zatišje je predvsem posledica unovčevanja dobičkov in odsotnosti pomembnejših gospodarskih objav v zadnjih dneh leta.

Večina večjih azijskih borz, vključno s Tokiem in Seulom, je bila v sredo zaprta zaradi praznikov ob koncu leta in novega leta. Tiste borze, ki so ostale odprte, so imele mešano trgovanje.