Venezuelska vlada je v uradnem sporočilu za javnost ponovno potrdila svojo zgodovinsko zavezo k bratskim odnosom z Republiko Kubo, kar predstavlja neposreden odgovor na nedavne politične pritiske in grožnje nove administracije Donalda Trumpa. Zunanji minister Yván Gil je poudaril, da so vezi med državama utemeljene na načelih solidarnosti, sodelovanja in vzajemnega dopolnjevanja, ki ostajajo trdne kljub zunanjim diplomatskim napetostim. V izjavi je venezuelsko zunanje ministrstvo izpostavilo, da morajo mednarodni odnosi temeljiti na mednarodnem pravu in Ustanovni listini Združenih narodov, s poudarkom na pravici narodov do samoodločbe. Caracas je s tem dejanjem jasno zavrnil kakršne koli poskuse zunanjega vmešavanja v regionalna zavezništva in poudaril suverenost obeh latinskoameriških držav. Diplomatska poteza prihaja v času povečanih napetosti v regiji, ko se Venezuela sooča z napovedmi o zaostritvi sankcij in ponovnem pregledu ameriške politike do Havane. Reaffirmacija zavezništva s Kubo služi kot strateški signal enotnosti med ključnima zaveznicama, ki si že desetletja delita podobno politično usmeritev in se spopadata s podobnimi mednarodnimi izzivi.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal ostre ukrepe proti Kubi, ki vključujejo popolno ustavitev pošiljk venezuelske nafte na otok. Trump trdi, da Kuba prejema gorivo v zameno za varnostne storitve, ki jih nudi venezuelskemu režimu, kar je sprožilo oster diplomatski odziv obeh latinskoameriških držav. Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je obtožbe zavrnil in poudaril pravico države do proste trgovine z vsemi trgi, ki so pripravljeni sodelovati. Venezuelska vlada je prek zunanjega ministra Yvána Gila sporočila, da so odnosi med Venezuelo in Kubo utemeljeni na zgodovinskem bratstvu in solidarnosti. Caracas odločno zagovarja svojo pravico do oskrbovanja regionalnih partneric z energenti, medtem ko Trumpova administracija meni, da bi prekinitev teh tokov oslabila vpliv Havane na politične procese v Venezueli. Spor predstavlja novo zaostritev v odnosih med Washingtonom in državama, ki so podvržene ameriškim sankcijam. Ta poteza Washingtona sledi obdobju krhkega dialoga med ZDA in Venezuelo, ki je v preteklosti vključeval določene koncesije naftnim podjetjem. Analitiki ocenjujejo, da bi uresničitev Trumpovih groženj lahko povzročila resno energetsko krizo na Kubi in dodatno destabilizirala gospodarske razmere v karibski regiji. Diplomatska vojna se tako stopnjuje v času, ko se v Venezueli krepijo pritiski glede izvedbe prihodnjih volitev.

Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Zajem Nicolása Madura je bil deležen širokih pohval, vendar tudi ostrih kritik, pri čemer so nekateri poudarjali, da gre za ponovitev ameriške politike spreminjanja režimov in gradnje držav. Razkrito je bilo, da naj bi Trump zavrnil Mario Machado kot začasno voditeljico Venezuele zaradi osebne zamere glede Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi trditve, da je Madurov ugrabitev del širše sionistične operacije.

V več svetovnih prestolnicah in metropolah so konec tedna potekali množični protesti proti vojaškemu in političnemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli. V Parizu se je na tisoče demonstrantov zbralo na Trgu republike (Place de la République), kjer so obsodili domnevno ugrabitev predsednika Nicolása Madura in ameriško agresijo. Podobni shodi so se odvili v Ottawi pred ameriškim veleposlaništvom, kjer so udeleženci od kanadske vlade zahtevali spoštovanje pravice venezuelskega ljudstva do samoodločbe, ter v New Yorku. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih sprevrgle v odprto sovražnost. Protestniki v Kanadi so poudarili, da mora zvezna vlada zavzeti odločnejše stališče proti zunanji politiki ZDA, ki po njihovem mnenju spodkopava stabilnost v regiji. Do demonstracij prihaja v času, ko mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena glede legitimnosti oblasti v Venezueli in načinov za reševanje tamkajšnje globoke politične ter gospodarske krize, ki jo dodatno zaostrujejo ameriške sankcije in vojaške grožnje.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale zunaj ozemlja Venezuele. Dogodek je državo pahnil v obdobje visoke politične negotovosti, saj je osrednja oblast močno oslabljena, medtem ko se različni politični akterji že potegujejo za institucionalni nadzor in legitimnost. Operacija, ki jo je potrdil ameriški predsednik Donald Trump, sledi dolgotrajnim napetostim in obtožbam o Madurovi vpletenosti v mednarodni kriminal. Opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je zajetje označila za zgodovinski trenutek in razglasila prihod svobode za Venezuelo. Ob tem je vojsko pozvala, naj za legitimnega predsednika prizna Edmunda Gonzáleza. Medtem ko so nekateri Venezuelci po svetu proslavljali novico, so iz združenja Asocaven v Barceloni opozorili na previdnost in potrebo po spremljanju nadaljnjega razvoja dogodkov. Na drugi strani je venezuelski zunanji minister Yván Gil dejanje ostro obsodil kot kršitev mednarodnega prava in Varnostni svet Združenih narodov pozval k ukrepanju proti ZDA.

ZDA so izvedle vojaški napad v Venezueli, v katerem je bil aretiran predsednik Nicolás Maduro. Po aretaciji je vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Donald Trump je dejal, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti upravljale Venezuelo. V napadu je umrlo 45 ljudi.

Venezuelska vlada je v soboto uradno zaprosila za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na prestolnico Caracas in po lastnih navedbah zajele predsednika Nicolása Madura. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je preko platforme Telegram sporočil, da gre za kriminalno agresijo ameriške vlade, ki krši mednarodno pravo. Zahtevo za srečanje so naslovili na somalijskega veleposlanika Abukarja Dahirja Osmana, ki trenutno predseduje Varnostnemu svetu. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale že konec leta 2025. Medtem ko Caracas poziva k mednarodni zaščiti suverenosti, je visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve Kaja Kallas pozvala k previdnosti in zmernosti pri odzivanju na nastale razmere, dokler se ne oblikuje skupno stališče mednarodne skupnosti. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj usoda zajetega predsednika in nadaljnji vojaški koraki ZDA niso v celoti pojasnjeni.

ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.

Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Po tem, ko so ZDA bombardirale Venezuelo in aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez izjavila, da je Nicolás Maduro edini predsednik Venezuele in zahtevala njegovo izpustitev. Donald Trump pa je kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru dejal, naj se "pazi".

Po poročilih o eksplozijah v različnih delih Venezuele je država uradno obtožila Združene države "hude vojaške agresije" in sprožila obrambni načrt. Donald Trump je potrdil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo zajeli med operacijo v noči na soboto, 3. januarja. Trump je v intervjuju za Fox News razkril, da so Madura ujeli v "trdnjavi" med vojaško operacijo ZDA. Trump je že v preteklosti poskušal odstaviti Madura z oblasti, tokrat pa mu je očitno uspelo, razlogi za napad pa so politične in gospodarske narave.

Venezuelska opozicijska voditelja María Corina Machado in Edmundo González Urrutia sta v skupnem novoletnem sporočilu poudarila, da bo leto 2026 ključno za konsolidacijo svobode v Venezueli. Izpostavila sta svojo neomajno zavezanost boju za demokracijo, ki se je stopnjeval po predsedniških volitvah leta 2024. Opozicija vztraja, da so bile te volitve, na katerih je bil za zmagovalca razglašen Nicolás Maduro, zaznamovane s prevarami. Medtem ko opozicija polaga upe v prihodnje leto, venezuelska vlada pod vodstvom Madura poudarja svojo sposobnost upiranja zunanjim pritiskom. Zunanji minister Yván Gil je v luči naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike izpostavil moč režima. Opozicijska voditelja sta sporočilo objavila po koncu leta 2025, ki so ga zaznamovali številni politični in socialni izzivi, ter napovedala, da se bo njihova prizadevanja za politično spremembo v prihodnjem obdobju le še okrepila.

Venezuelska vlada je ostro obsodila nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga je označila za teroristično dejanje izjemne teže. Po besedah venezuelskega zunanjega ministra Yvána Gila takšna dejanja predstavljajo neposredno kršitev mednarodnega prava ter resno ogrožajo regionalno in mednarodno varnost. Gil je v izjavi za javnost poudaril, da gre za namerno uporabo sredstev dolgega dosega z namenom uveljavljanja kriminalnega ravnanja. Uradni Caracas je v svojem sporočilu izrazil solidarnost z Rusko federacijo in izpostavil, da tovrstni dogodki stopnjujejo napetosti na svetovni ravni. Čeprav podrobnosti o samem napadu v venezuelskih uradnih izjavah niso podrobneje razčlenjene, so oblasti dogodek pripisale ukrajinski strani. Venezuelska diplomacija je ob tem pozvala mednarodno skupnost k spoštovanju suverenosti in obsodbi metod, ki po njihovem mnenju ne vodijo k mirnemu reševanju sporov.

Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je prebral pismo predsednika Nicolása Madura, naslovljeno na države članice Združenih narodov, v katerem Maduro svari pred tem, da bi se energija uporabljala kot orožje v vojnah ali kot instrument prisile. V odprtem pismu svetovnim voditeljem Maduro poziva k obrambi Venezuele kot k obrambi miru.

Venezuela je sporočila, da je Rusija ponovila svojo popolno podporo proti blokadi venezuelskih tankerjev s strani ZDA. Zunanji minister Venezuele, Yván Gil Pinto, je po telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom dejal, da je Moskva obljubila pomoč proti blokadi.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

Zaradi naraščajočih napetosti med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ter napovedi o napotitvi ameriških vojaških sil v Ekvador je vlada v Caracasu zahtevala sklic seje članic Varnostnega sveta Združenih narodov.

Predsednik Trump zahteva od Venezuele vrnitev premoženja ameriških naftnih podjetij, kot je ExxonMobil, ki so obvladovala venezuelsko naftno industrijo do 70. let. Venezuela je industrijo nacionalizirala in ponudila odškodnino, vendar Trump s tem ni zadovoljen.

Venezelska vlada je izrazila sožalje in podporo judovski skupnosti po nasilnem napadu na civiliste v Sydneyju, ki se je zgodil med verskim praznovanjem. Zunanji minister Yván Gil je v izjavi poudaril, da ni mogoče upravičiti nobene oblike nasilja nad civilnim prebivalstvom.

Donald Trump je izjavil, da je zračni prostor Venezuele 'zaprt'. Venezuela je obsodila Trumpove izjave kot grožnjo in nadaljevanje kolonialistične politike.

Generalna skupščina Združenih narodov je že 33. leto zapored obsodila ameriški gospodarski embargo proti Kubi. Kljub temu so ZDA tokrat prejele nekoliko več podpore pri svojem stališču.

Predsednik Nicolás Maduro je odobril prekinitev plinskega sporazuma s Trinidadom in Tobagom, na predlog podpredsednice in ministrice za nafto Delcy Rodríguez.

Donald Trump je Cii odobril tajne operacije v Venezueli, usmerjene proti narkokartelom. Kot razlog za to odločitev je navedel veliko količino drog. Neznano je, ali CIA načrtuje kakšne operacije v Venezueli ali gre za preventivni ukrep. Poročila tudi navajajo, da je Trumpova administracija odobrila Cii izvajanje smrtonosnih operacij v Venezueli in na Karibih.

Venezuela je prejela močno podporo Kitajske in Rusije na nujnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) zaradi ameriških vojaških groženj v Karibih. Venezuelski zunanji minister Yván Gil se je v imenu predsednika Nicolása Madura zahvalil Iranu za podporo v času groženj z invazijo ZDA.

Venezuela je zahtevala nujno srečanje Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi zaskrbljenosti glede vojaške prisotnosti Združenih držav v Karibih. Zunanji minister Yván Gil je dejal, da so prošnjo poslali ruskemu veleposlaniku Vasiliju A. Nebenziji, trenutnemu predsedniku sveta, pri čemer je opozoril na ameriške vojaške operacije, ki vključujejo rušilce.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je izjavil, da ima vsa potrebna dovoljenja za ameriške vojaške napade na plovila ob obali Venezuele, ki naj bi prevažala prepovedane droge. Izjava je bila podana v intervjuju za Fox News. V enem od napadov so bili ubiti štirje ljudje. Kritiki opozarjajo na civilne žrtve in morebitne kršitve mednarodnega prava.

Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je v svojem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov obsodil vojaške grožnje ZDA in ponovno poudaril zavezanost Venezuele miru in multilateralizmu. Gil je opozoril na številne grožnje. Hkrati pa se pojavljajo obtožbe o morebitni vlogi judovske skupnosti v venezuelski krizi, zlasti v povezavi z nedavnim ameriškim napadom z dronom na domnevne člane tolpe Tren de Aragua.

Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov poudaril, da Venezuela ni grožnja nobeni državi in obsodil "vojaško grožnjo" Združenih držav Amerike kot kršitev Ustanovne listine ZN. Gil je izpostavil številne agresije ZDA in njihovih zaveznikov, ki jih vidi kot večoblično vojno proti suverenosti Venezuele, ter zatrdil, da se Venezuela ne bo nikoli odpovedala svoji suverenosti.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da njegova država uživa večjo mednarodno podporo kot pred nedavnim povečanjem ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju. Maduro je obsodil ZDA zaradi psihološkega, političnega, diplomatskega in vojaškega pritiska na Venezuelo, hkrati pa zatrdil, da ima podporo vojakov iz Latinske Amerike in Karibov pri obrambi države. Venezelski zunanji minister Yván Gil je dodal, da je Venezuela pripravljena odvračati kakršne koli "avanture" ZDA.

Venezuela je ponovno izrazila svojo "neomajno solidarnost" s Palestino in poudarila, da je treba ustaviti izraelsko okupacijo in "genocid" nad palestinskim ljudstvom. Zunanji minister Yván Gil je poudaril odgovornost Združenih narodov pri zaustavitvi tega, kar opisujejo kot genocid, in ponovno potrdil podporo Venezuele pravici Palestine do samoodločbe. Venezuela pozdravlja tudi naraščajoče število držav, ki priznavajo državo Palestino.

Venezuela je obtožila Združene države sovražnega prevzema venezuelske ribiške ladje v svoji gospodarski coni. Po poročilih naj bi se osebje z ameriške vojaške ladje vkrcalo na venezuelsko ribiško ladjo z devetimi ribiči, medtem ko je ta plula v venezuelskih vodah. Venezuela je obsodila prestrezanje "neškodljive" ribiške ladje s strani ameriške vojne ladje.

Venezuela in Iran sta okrepila svoje zavezništvo v telefonskem pogovoru med zunanjima ministroma Yvánom Gilom in Abásom Araqchíjem. Ministra sta obsodila "grožnje" Združenih držav Amerike in poudarila potrebo po spoštovanju venezuelske suverenosti. Pogovor je potekal v luči ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju.

Venezuela se je odzvala na, kot jo opisujejo, 'največjo grožnjo' v zadnjem stoletju s strani Združenih držav Amerike z mobilizacijo ladij in milijonov pripadnikov milice. Poleg tega so se obrnili na Združene narode in mednarodno skupnost. Odziv je usmerjen proti vojaški napotitvi ZDA v regiji.

Venezuela je zaradi naraščajočih napetosti z ZDA mobilizirala ladje in milijone državljanov ter razglasila najvišjo stopnjo pripravljenosti. Trump je opozoril Venezuelo, da bo sestrelil njena lovska letala, če bodo ogrožala ameriške vojaške sile. Venezuelski zunanji minister je pozval Latinsko Ameriko k enotnosti proti ameriški vojaški prisotnosti.

Venezuela je v Združenih narodih obsodila Združene države Amerike zaradi napotitve vojaških ladij in podmornic v Karibsko morje. Venezuelska misija pri ZN trdi, da gre za kršitev sporazuma iz Tlatelolca zaradi pošiljanja jedrske podmornice in da ameriški "vojaški blokadi" ogroža venezuelsko suverenost in uničuje Ustanovno listino ZN. Honduraški ekspredsednik Manuel Zelaya je prav tako obsodil "vojaško blokado" ZDA proti Venezueli.

Kolumbijsko ustavno sodišče je sprejelo zahtevo za revizijo zakonitosti sporazuma med Kolumbijo in Venezuelo, ki naj bi spodbudil zakonito gospodarstvo na meji med državama. Anonimni tožnik trdi, da je sporazum o oblikovanju "posebne binacionalne gospodarske cone" v provinci Norte de Santander mednarodna pogodba, ki bi jo moral pred uveljavitvijo odobriti kolumbijski kongres.

Ameriške vojne ladje se približujejo vodam Venezuele v južnem Karibskem morju, kar je del prizadevanj administracije Donalda Trumpa za okrepitev boja proti trgovini z drogami. Mobiliziranih je več deset tisoč vojakov. Reuters, Al Jazeera in France 24 poročajo o tem dogodku.

Venezuela je napovedala, da bo s svojimi ladjami in droni patruljirala po svojih teritorialnih vodah kot odgovor na povečano prisotnost ameriške mornarice v Karibih. Poleg tega je Venezuela Združene države obtožila načrtovanja napotitve jedrske podmornice in križarke z izstrelki na svoje obale. Napetosti med državama se stopnjujejo, saj je Washington ponudil visoko nagrado za informacije, ki bi pripeljale do aretacije Nicolása Madura.

Vlada Venezuele je napovedala, da bo na mejo s Kolumbijo napotila 15.000 pripadnikov varnostnih sil za boj proti narkotrafiku. Minister za notranje zadeve Venezuele, Diosdado Cabello, je poudaril, da bodo okrepili varnost na območju in se borili proti trgovini z drogami. Napotitev vojakov prihaja v času napetosti z Združenimi državami, ki so Venezuelo obtožile pomanjkljivega sodelovanja v boju proti trgovini z drogami.

Vlada Venezuele je Gvajani izročila uradno protestno noto zaradi začetka delovanja ladje za proizvodnjo, skladiščenje in raztovarjanje 'One Guyana' ameriškega podjetja ExxonMobil v vodah, ki jih Caracas šteje za območje, ki še ni dokončno določeno. Venezuela zahteva prekinitev teh operacij v bloku Stabroek.

Nicolás Maduro je obtožil Združene države Amerike 'nenavadnih groženj' po napotitvi vojakov na Karibe in zatrdil, da je Venezuela 'zatrla' Tren de Aragua. Zaradi grožnje Donalda Trumpa je Maduro aktiviral poseben varnostni načrt in razporedil 4,5 milijona milicionnikov po vsej državi, da bi okrepil svojo varnost.

Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je obtožil ZDA, da zadržujejo 33 venezuelskih otrok, ločenih od njihovih družin, kar je označil za hudo kršitev človekovih pravic. Hkrati je Marisela de Loaiza, predsednica venezuelskega združenja letalskih prevoznikov (ALAV), sporočila, da Venezuela tedensko beleži 105 mednarodnih letov, kar je še vedno precej manj od potreb sektorja.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in iranski predsednik Mahmoud Pesheskian sta okrepila prijateljske odnose med državama. Medtem je ameriška agencija DEA objavila nagrado za informacije, ki bi vodile do aretacije Nicolása Madura, povezujoč ga s kartelom Sinaloa in Trenom de Aragua. Caracas je obtožil ZDA, da zadržujejo 33 venezuelskih otrok migrantov, ki so bili ločeni od svojih staršev, in jih označil za "ugrabljene". Obtožbe so bile naslovljene na Johna McNamaro, začasnega odpravnika poslov ZDA v Kolumbiji. Ameriški predsednik Donald Trump je Madurovo vlado obtožil pošiljanja drog in nedokumentiranih migrantov v ZDA.

Venezuela se je zahvalila Nikaragvi za čestitke ob uspešno izvedenih občinskih volitvah in posvetovalnem referendumu. Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je v imenu predsednika Nicolása Madura izrazil hvaležnost sopredsednikoma Nikaragve, Danielu Ortegi in Rosario Murillo, za njuno podporo. Gil je poudaril, da volitve predstavljajo pomemben korak k utrditvi ljudske volje.