Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je ob nastopu nizkih temperatur, ki so se v Sloveniji spustile krepko pod ledišče, opozorila na odsotnost zakonsko določenih omejitev za delo na mrazu. Čeprav so delavci na prostem izpostavljeni ekstremnim vremenskim razmeram, slovenska zakonodaja ne določa spodnje temperaturne meje, pri kateri bi bilo delo potrebno omejiti ali prekiniti. Sindikati zato od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pričakujejo takojšnjo odprtje strokovne razprave. Predstavniki delavcev poudarjajo, da bi morala biti pravila jasno definirana, podobno kot to velja za delo pri visokih temperaturah. Trenutna ureditev področje varnosti in zdravja pri delu v zimskih razmerah prepušča predvsem oceni tveganja posameznih delodajalcev, kar pa po mnenju ZSSS ne zagotavlja zadostne zaščite za vse zaposlene, ki opravljajo dejavnosti na prostem. Poziv k spremembi zakonodaje prihaja v času prvega resnejšega mraza v letošnji zimi, ki neposredno vpliva na zdravje delavcev. Ministrstvo za delo bo moralo v prihodnje preučiti evropske prakse in v sodelovanju s socialnimi partnerji pripraviti predloge, ki bodo vključevali konkretne tehnične in organizacijske ukrepe. Ti ukrepi bi poleg temperaturnih pragov lahko vključevali tudi obvezne odmore v ogrevanih prostorih, zagotavljanje toplih napitkov in ustrezno zaščitno opremo. Cilj pobude je zmanjšati tveganja za ozebline in druge zdravstvene težave, povezane z dolgotrajno izpostavljenostjo mrazu.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat osebne asistence (SOA) sta na vlado naslovila nujen poziv k čimprejšnjemu sprejetju novele zakona o osebni asistenci, saj se dejavnost spopada z resno grožnjo kolapsa. Sindikalni predstavniki so poudarili, da je sprejetje zakonske novele, ki je bila pripravljena po intenzivnih usklajevanjih, nujno za zagotovitev stabilnosti sistema in preprečitev nadaljnjega odhajanja kadra. Po njihovih navedbah osebni asistenti množično zapuščajo svoj poklic ali pa odhajajo na področje dolgotrajne oskrbe, kjer so delovni pogoji trenutno ugodnejši. Glavni cilj predlaganih zakonskih sprememb je ureditev minimalnih delavskih pravic in zagotovitev dostojnih pogojev dela za osebne asistente, kar je ključno za ohranitev kakovosti storitev za uporabnike. Sindikati opozarjajo, da bi brez takojšnjega ukrepanja in uveljavitve zakona, po potrebi tudi po nujnem postopku, lahko prišlo do popolnega propada sistema osebne asistence v Sloveniji. To bi neposredno ogrozilo pravice invalidov in drugih uporabnikov, ki so odvisni od te oblike pomoči pri vsakodnevnem življenju. Predstavniki delavcev izpostavljajo, da trenutna negotovost in pomanjkanje sistemske ureditve povzročata nevzdržne razmere na terenu. Poudarili so, da novela zakona prinaša nujne rešitve, ki bodo okrepile pravice tako izvajalcev kot uporabnikov. Vlada se mora po mnenju sindikatov zavedati resnosti situacije in preprečiti zlom socialne storitve, ki je za mnoge državljane življenjskega pomena.

V Delavski koaliciji so opomin pred odpovedjo, ki ga je sindikalist David Švarc prejel od Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, označili za kazen zaradi njegovega nasprotovanja pokojninski reformi. Pozvali so tudi k izstopu iz sindikalnih organizacij, ki ne delujejo v interesu delavcev.

Ob svetovnem dnevu človekovih pravic Združeni narodi poudarjajo ključno vlogo človekovih pravic v trenutnih turbulentnih časih in pozivajo k okrepljenemu skupnemu delovanju. V Sloveniji že več kot devet mesecev ni imenovanega varuha človekovih pravic, kar dodatno izpostavlja problematiko zaščite dostojanstva.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je Davidu Švarcu, sekretarju sindikata poklicnih gasilcev, ki je bil dejaven nasprotnik pokojninske reforme, izdala opozorilo pred odpovedjo. Kot razlog navajajo kršitve pogodbenih obveznosti. Švarc meni, da je opozorilo poskus preprečitve njegovega sindikalnega delovanja.

Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS) je na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo zoper direktorja NK Olimpija Ljubljana, Igorja Barišića. Ovadba ga bremeni onemogočanja sindikalne dejavnosti.

Sprejeta novela zakona o urejanju trga dela uvaja ukrep 80/90/100, ki omogoča dogovor o krajšem delovnem času za delavce pred upokojitvijo. Ukrep bo začel veljati 1. januarja 2026. Ministrstvo je objavilo podrobnejše informacije in odgovore na pogosta vprašanja glede izvajanja tega ukrepa.

Nekatera slovenska podjetja ugotavljajo, da kljub obveznemu izplačilu božičnice ne bodo mogla znižati že dogovorjenih nagrad za poslovno uspešnost, ki so določene v kolektivnih pogodbah. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja na to težavo, medtem ko v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) odgovarjajo, da kolektivne pogodbe redko določajo brezpogojna izplačila ob koncu leta.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je pred mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami ponovno pozvala vlado k ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela. Poudarili so, da ima vsakdo pravico do dela brez nasilja in nadlegovanja.

Sindikati so pred dnevom dostojnega dela opozorili na preveliko število podplačanih delavcev in primere kršitev delavskih pravic v Sloveniji. Izpostavili so, da je veliko delavcev zaradi pomanjkljivega nadzora ujetih v prikritih delovnih razmerjih. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je vladajoče politike spomnila na neuresničene obljube in jih pozvala k ukrepanju za izboljšanje položaja delavcev.