Po podatkih znanstvenikov je bilo zadnjih enajst let najtoplejših v zgodovini meritev. Ta ugotovitev je bila objavljena v več virih, kar poudarja resnost podnebnih sprememb.

Znanstveniki so v letošnji sezoni opazili spodbudno povečanje števila mladičev severnomorskih gladkih kitov, ki veljajo za eno najbolj ogroženih vrst kitov na svetu. Čeprav so podatki o novih rojstvih boljši kot v zadnjih letih, strokovnjaki opozarjajo, da populacija, ki šteje le še približno 384 osebkov, še vedno ostaja na robu izumrtja. Za dolgoročno ohranitev vrste bi bilo potrebnih bistveno več mladičev, kot jih beležijo trenutno. Vrsta se že vrsto let spopada s številnimi nevarnostmi, ki jih povzroča človeška dejavnost, predvsem s trki z ladjami in zapletanjem v ribiško opremo. Kljub letošnjim pozitivnim številkam strokovnjaki poudarjajo, da gre le za majhen korak k okrevanju, saj se stopnja smrtnosti med odraslimi živalmi še vedno ne zmanjšuje dovolj hitro, da bi zagotovili stabilno prihodnost te morske vrste. Organizacije za zaščito narave pozivajo k strožjim ukrepom za zaščito njihovih habitatov, saj bi vsaka izguba reproduktivno sposobne samice pomenila nepopravljivo škodo za celotno populacijo.

Ena najbolj ogroženih vrst kitov na svetu, severnoatlantski gladki kit, letos beleži spodbudno število novih mladičev, kar vliva previden optimizem med morskimi biologi. Po ocenah strokovnjakov populacija trenutno šteje približno 384 osebkov, kar kaže na počasno rast po večletnem obdobju upadanja. Čeprav so letošnje številke rojstev višje kot v preteklih sezonah, znanstveniki opozarjajo, da je za dolgoročno preživetje vrste in preprečitev izumrtja potreben še bistveno večji prirastek. Severnoatlantski gladki kiti se še vedno spopadajo s številnimi nevarnostmi, ki jih povzroča človeška dejavnost, vključno s trki z ladjami in zapletanjem v ribiško opremo. Povečanje števila mladičev je ključnega pomena za stabilizacijo te kritično ogrožene vrste, vendar biologi poudarjajo, da zgolj ena uspešna sezona ne zagotavlja varnosti pred izumrtjem v prihodnosti.

Najnovejše znanstveno poročilo za leto 2025 razkriva, da so podnebne spremembe močno povečale pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov po vsem svetu. Raziskovalci so v tem letu zabeležili več kot 150 ekstremnih dogodkov, vključno z uničujočimi vročinskimi valovi, dolgotrajnimi sušnimi obdobji in obsežnimi poplavami, ki so prizadele več deset regij na različnih celinah. Študija poudarja neposredno korelacijo med segrevanjem ozračja in večjo silovitostjo teh naravnih nesreč. Analiza kaže, da globalno segrevanje ni le dejavnik tveganja, temveč je v številnih primerih neposredno spodbudilo ali okrepilo vremenske ujme, ki bi bile v predindustrijski dobi malo verjetne. Poročilo služi kot resno opozorilo mednarodni skupnosti o nujnosti ukrepanja, saj so posledice podnebnih sprememb v letu 2025 postale še bolj izrazite in uničujoče za infrastrukturo ter kmetijstvo v prizadetih regijah.

Znanstveniki so ugotovili, da je bilo leto 2025 eno od treh najtoplejših let, kar jih je bilo zabeleženih. Klimatske spremembe, ki jih povzroča človeško vedenje, so se v tem letu še poslabšale. Prav tako je bilo prvič, da je triletno povprečje temperatur preseglo mejo.

Skupina znanstvenikov izvaja raziskavo o toči in drugih vremenskih pojavih. Znanstveniki so začeli zbirati vzorce toče, da bi bolje razumeli te pojave.

Znanstveniki so zabeležili hitro in deloma nepričakovano povečanje hitrosti sončnega vetra, ki ga je povzročil vpliv velike koronalne luknje.

Mednarodna študija je pokazala, da bi lahko rešili tisoče arktičnih ledenikov v Kanadi pred popolnim izginotjem, če bi človeštvo uspelo omejiti globalno segrevanje. Vendar pa študija ponuja tudi pesimističen pogled na prihodnost svetovnih ledenikov, saj napoveduje, da bi jih lahko ob trenutni smeri segrevanja planeta za približno 2,7 stopinje Celzija izginilo skoraj 80 odstotkov.

Državna knjižnica se prilagaja potrebam študentov, raziskovalcev in znanstvenikov, ki želijo knjižnico uporabljati na različne načine. Najem prostorov in razvoj storitev sta nujna za preživetje knjižnice kot središča dejavnosti.

Nova študija je pokazala, da se lahko adolescenca podaljša do 32. leta starosti. Raziskovalci so odkrili štiri ključne "prelomnice" v razvoju možganov, ki se pojavijo pri starosti 9, 32, 66 in 83 let.

Znanstveniki ostro kritizirajo ultraprocesirano hrano, opozarjajo na njene negativne vplive na zdravje in pozivajo k strožjim regulativam.

Zemeljski plaz je zasul avtobus na gorskem prelazu Khanh Le v Vietnamu. Umrlo je šest ljudi, 19 je ranjenih. Reševalne ekipe si prizadevajo doseči ujete pod ruševinami. Napovedujejo se dodatne padavine.

Znanstveniki so ustvarili majhen čip, ki posnema arterije žrtev možganske kapi in omogoča testiranje zdravljenj ter prepoznavanje nevarnih strdkov. Ta inovacija obeta izboljšano preventivo in zdravljenje možganske kapi.

Na Južni Georgiji je zaradi zelo patogenega virusa H5N1 umrlo veliko samic južnih morskih slonov. Znanstveniki so zaskrbljeni, da bi to lahko ogrozilo stabilnost celotne populacije.

Znanstveniki so ugotovili, da preskakovanje doručka ali drugih obrokov med občasnim postom ne upočasnjuje miselnih procesov in ne zmanjšuje mentalne ostrine. Študije so pokazale, da post lahko celo spodbudi koristne procese v telesu. Te ugotovitve prinašajo nov pogled na navade prehranjevanja in popularno prepričanje o pomembnosti rednih obrokov.

Po svetu se povečuje zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb. Znanstveniki opozarjajo, da človeštvo drvi proti 'podnebnemu kaosu', saj je globalna poraba fosilnih goriv lani dosegla nov rekord, kar je povzročilo še več izpustov toplogrednih plinov. Novo poročilo znanstvenikov poudarja, da vitalni znaki planeta 'utripajo rdeče', kar kaže na pospešeno globalno segrevanje.

Po trditvah, ki jih je objavil climatdepot.com, naj bi znanstveniki, novinarji in politiki leve usmeritve desetletja namerno zavajali javnost glede požarov, ledu, hrane, poplav, vročine, otokov, koral, dviga morske gladine in orkanov. Kot razloge za to navajajo karierizem, radikalizem in sekularizem.

Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2025 za razvoj metalorganskih struktur (MOF), ki se lahko uporabljajo za zajemanje ogljikovega dioksida, pridobivanje vode iz zraka v puščavah, shranjevanje strupenih plinov in kataliziranje kemijskih reakcij.

V Veliki Britaniji se pojavljata novi različici COVID-19, imenovani Stratus in Nimbus. Medtem ko natančni simptomi različice Stratus še niso popolnoma znani, zdravstveni strokovnjaki poudarjajo ključne razlike med različicama Nimbus in Stratus. Obenem so objavljeni kriteriji za upravičenost do cepljenja proti COVID-19 v prihajajoči zimi.

Znanstveniki iz Oregona so uporabili človeške kožne celice za ustvarjanje jajčnih celic, ki jih je mogoče oploditi, kar je korak naprej v prizadevanjih za razvoj laboratorijsko pridelanih jajčnih celic ali sperme, ki bi nekega dne lahko pomagale ljudem zanositi. Kljub temu je do izboljšanega zdravljenja neplodnosti še dolga pot.

Po izjavah Donalda Trumpa, ki povezujejo paracetamol in cepiva z avtizmom, so se pojavila dodatna pojasnila in odzivi. Nevrolog Alejandro Andersson je analiziral morebitno povezavo med paracetamolom med nosečnostjo in avtizmom, pri čemer je poudaril, da ni znanstvenih dokazov, da cepiva povzročajo to motnjo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ponovno zatrdila, da ni dokazane povezave med paracetamolom ali cepivi in avtizmom.

Na obalo Walesa je naplavilo ostanke velikega, neznanega morskega bitja, kar je presenetilo tako lokalno prebivalstvo kot znanstvenike. Pošast, večja od terenskega vozila, je sprožila ugibanja o njeni identiteti. Strokovnjaki poskušajo ugotoviti, za katero vrsto gre.

Več kot 85 uglednih podnebnih znanstvenikov je izrazilo močno nestrinjanje s poročilom Ministrstva za energijo ZDA (DOE) o podnebnih spremembah. Poročilo, ki naj bi upravičevalo sprostitev zveznih predpisov o toplogrednih plinih, po mnenju znanstvenikov ne ustreza standardom znanstvene integritete in je polno napak. Kritiki trdijo, da poročilo izbira dokaze selektivno in ne podpira svojih trditev z recenziranimi študijami, ter da napačno predstavlja znanstvena dejstva o vplivu ogljikovega dioksida na globalno segrevanje.

Trumpova administracija se je znašla pod močnim udarom kritik zaradi prizadevanj za razveljavitev ključne zvezne ugotovitve, da podnebne spremembe ogrožajo javno zdravje. Znanstveniki opozarjajo, da poročila, ki podpirajo to potezo, izkrivljajo ali zlorabljajo znanstvene raziskave. Hkrati pa se pojavljajo obtožbe, da so politični pritiski in financiranje vplivali na znanstvene zaključke v podnebni znanosti, pri čemer so nekateri raziskovalci opustili empirična opazovanja v korist vnaprej določenih zaključkov.

Trumpova administracija je predlagala novo pravilo, ki bi omejilo čas bivanja tujih študentov v Združenih državah Amerike na štiri leta. Cilj je zmanjšati varnostna tveganja, zmanjšati stroške za davkoplačevalce in izboljšati položaj ameriških državljanov.

Na Hrvaškem bo v sredo prevladovalo sončno vreme, zlasti v večini krajev. Na severnem Jadranu in v Gorskem kotarju bo ponekod več oblačnosti, možna pa je tudi kratkotrajna dež ali ploha, predvsem popoldne v notranjosti Istre. Državni hidrometeorološki zavod (DHMZ) je izdal meteoalarm zaradi prihajajoče spremembe vremena. Temperature se bodo gibale med 27 in 32 stopinjami Celzija. Na severnem Jadranu bo toplo, temperatura morja pa okoli 19 °C. Pihal bo šibek do zmeren jugozahodni in južni veter.

Nova raziskava je pokazala, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na zdravje možganov, tudi pri ljudeh, ki se niso nikoli okužili s SARS-CoV-2. Strokovnjaki so ugotovili, da je pandemija povzročila pospešeno staranje možganov, ne glede na okužbo z virusom.

Znanstveniki v Quebecu preučujejo mulj fjorda Saguenay v iskanju odgovorov na podnebne spremembe. Majhna bitja, ki živijo v mulju, bi lahko imela ključno vlogo pri blaženju učinkov podnebnih sprememb. Raziskovalci z dna morja zbirajo vzorce in analizirajo usedline, da bi bolje razumeli procese, ki se odvijajo v tem edinstvenem okolju. Njihova odkritja bi lahko prispevala k razvoju novih strategij za boj proti podnebnim spremembam.

Znanstveniki so dobili redek vpogled v notranjost umirajoče zvezde, ko je ta eksplodirala v supernovo. Opazovanje je omogočilo razumevanje zvezdne evolucije in dogajanja med supernovo. Raziskovalci so analizirali svetlobo in druge podatke, da bi dobili vpogled v strukturo in sestavo zvezde.

Znanstveniki opozarjajo, da podnebne spremembe na Antarktiki povzročajo globoke spremembe, ki bi lahko imele resne posledice za oceane, svetovno podnebje in živali, kot so cesarski pingvini. Spremembe bi lahko povzročile izgubo njihovih gnezditvenih območij.

Znanstveniki so prvič opazovali notranjost umirajoče zvezde med eksplozijo, kar ponuja redek vpogled v zvezdno evolucijo.

Znanstveniki opozarjajo na poslabšanje podnebnih in okoljskih razmer, medtem ko so globalne temperature in koncentracije toplogrednih plinov dosegle rekordne vrednosti leta 2024. Študije kažejo, da so emisije toplogrednih plinov povzročile dolgotrajno sušo na zahodu ZDA. V Kaliforniji zapirajo rafinerije nafte brez jasne strategije za prehod na čistejša goriva, republikanci pa kritizirajo Kanado zaradi dima, ki ga povzročajo požari, pri tem pa se izogibajo priznanju vpliva podnebnih sprememb. Poročilo ameriškega Ministrstva za energijo o emisijah toplogrednih plinov je sprožilo odziv aktivistov, ki so poskušali preprečiti njegovo objavo na sodišču.

Znanstveniki so na avstralski plaži odkrili 25 milijonov let star fosil, ki pripada novi vrsti prazgodovinskega kita. Ta vrsta naj bi imela nenavaden videz, podoben Pokémonu, in je bila plenilec. Odkritje bi lahko razkrilo nove informacije o evoluciji kitov.

Severno Evropo je julija zajel izjemen vročinski val, ki je prizadel države kot so Finska, Norveška in Švedska. Vročina je bila tako huda, da je Finska zabeležila 22 dni s temperaturami nad 30 °C, Švedska pa 10 "tropskih noči". Znanstveniki opozarjajo, da podnebne spremembe prispevajo k dvigu temperature, v tem primeru za približno 2 °C, kar ogroža ekosisteme in rejce severnih jelenov. Poudarjajo, da nobena država ni varna pred vplivi podnebnih sprememb.

V Južni Koreji so znanstveniki z iste univerze, ki so ustvarili laboratorijsko spremenjen sev H5N1, ki cilja na možgane, in kjer je zabeležen prvi primer smrti divje živali zaradi ptičje gripe, opozorili, da se virus lahko začne širiti med ljudi. Ta sev je bil ustvarjen tako, da je bil 100-odstotno smrtonosen pri sesalcih. Opozorila prihajajo po prvem zabeleženem primeru smrti divje živali v Južni Koreji zaradi ptičje gripe, kjer so prizadeti isti organi, kot pri laboratorijskem sevu.

Zajci v Koloradu, ki imajo rogom podobne izrastke, so bili poimenovani 'Frankenstein zajčki'. Znanstveniki poudarjajo, da kljub grotesknemu videzu ni razloga za preplah, saj gre za dokaj pogost virus.

Nedavna študija je pokazala, da so podnebne spremembe povečale intenzivnost in verjetnost pojava vročinskega vala v nordijskih državah julija. Vročinski val je bil zaradi podnebnih sprememb za približno 2°C toplejši. Z nadaljnjim globalnim segrevanjem se povečujejo možnosti za doseganje nevarnih temperatur, opozarjajo znanstveniki. Medtem se Evropa in Združeno kraljestvo soočata z visokimi temperaturami.

Znanstveniki so odkrili beljakovinske fragmente virusa COVID-19, skrite v majhnih celičnih paketih v krvi bolnikov z dolgim COVID-om. To odkritje predstavlja prvi potencialni merljivi biomarker za to stanje. Raziskava nakazuje, da lahko virus ostane prisoten v telesnih tkivih dolgo po začetni okužbi, kar potrjuje možnost, da virus vztraja v telesu tudi po preboleli bolezni. Ta ugotovitev bi lahko bila ključna pri razumevanju in potrjevanju dolgega COVID-a.

Raziskovalci so identificirali novo vrsto prazgodovinskega kita, Janjucetus dullardi, ki je živela pred 26 milijoni let. Odkritje vključuje izjemno ohranjene fosile na obali Viktorije. Kit je imel velike oči, ostre zobe in kompaktno telo, primerno za lovljenje.

Znanstveniki v Nemčiji opozarjajo na vse večje tveganje, ki ga predstavljajo družbeni mediji za otroke in mladostnike, saj se njihova uporaba začenja vedno prej. Pozivajo k sprejetju strožjih pravil, tudi če nekatere stvari še niso povsem jasne. Strokovnjaki poudarjajo, da je stanje akutno in da otroci, mlajši od 13 let, ne bi smeli uporabljati družbenih medijev, saj so tam prisotne številne nevarnosti, kljub ustvarjalnim možnostim.

Ameriški znanstveniki so razkrili, kako bi lahko izgledala jedrska zima v primeru jedrske vojne. Scenarij predvideva štiri faze uničenja, pri čemer bo dim blokiral sonce in povzročil obdobje teme. Posledično bi se človeštvo spopadlo z lakoto, ki bi postala globalni problem.

Južno Evropo je zajel smrtonosni vročinski val, temperature so presegle 40 stopinj Celzija. Vročinski val je sprožil opozorila in požare po Evropi, zaradi visokih temperatur pa so v več državah odredili evakuacije. Deli Španije, Portugalske in Francije so zabeležili temperature nad 40 stopinj Celzija. Podnebne spremembe povečujejo pogostost in intenzivnost vročinskih valov v Evropi.

Robert F. Kennedy mlajši, ameriški sekretar za zdravje, je napovedal ukinitev 500 milijonov dolarjev sredstev, namenjenih razvoju cepiv mRNA. Odločitev je bila objavljena v torek, 5. avgusta, in jo je potrdila agencija Reuters.

Znanstveniki so po desetletju raziskav odkrili vzrok za množično izumrtje več kot pet milijard morskih zvezd ob pacifiški obali Severne Amerike. Epidemija, ki se je začela leta 2013, je povzročila pogin teh morskih bitij, zdaj pa so znanstveniki identificirali bakterijo kot glavnega krivca.

Znanstveniki so v okviru raziskave pelagičnih vrst morskih psov v Jadranu na modrulja, dolgega skoraj dva metra, namestili satelitski oddajnik. Oddajnik bo po šestih mesecih poslal podatke o doslej slabo raziskanem gibanju te strogo zaščitene vrste v Jadranskem morju. Raziskava bo omogočila boljše razumevanje migracij morskih psov.

Medtem ko so Združene države trpele pod vročinskim valom, so v črnskih soseskah odmevale novice o nameri Trumpove administracije, da razveljavi ključno podnebno zaščito. Ta poteza ogroža že tako ranljive skupnosti, ki jih podnebne spremembe že prizadevajo. Sočasno so se pojavile kritike glede novega poročila Ministrstva za energijo (DOE), ki naj bi po mnenju znanstvenikov "temeljito napačno predstavljalo" podnebne raziskave in izpuščalo ključen kontekst. Raziskovalci trdijo, da poročilo DOE selektivno izbira podatke, da bi zmanjšalo grožnjo toplogrednih plinov, kar je sprožilo takojšen odziv in nasprotovanje znanstvene skupnosti.

Poškodbe evropskih gozdov, ki so posledica povečanega sekanja, požarov, suše in škodljivcev, zmanjšujejo njihovo sposobnost absorpcije ogljikovega dioksida. Znanstveniki opozarjajo, da to ogroža izpolnjevanje podnebnih ciljev Evropske unije.

Čilske osrednje in južne obale se soočajo z erozijo, ki bi lahko povzročila izginotje vsaj desetih plaž v naslednjem desetletju. To opozarjajo znanstveniki iz Južne Amerike, saj se država razteza več tisoč kilometrov ob Tihem oceanu.

Nedaleč od polotoka Kamčatka v Rusiji se je zgodil močan potres, ki je kljub temu, da je območje znano po potresni aktivnosti, presenetil znanstvenike. Vzrok za presenečenje je natančna lokacija potresa, saj se je zgodil na povsem istem mestu kot potres leta 1952, kar je v nasprotju s sedanjimi teorijami o delovanju potresov.

Novi članki so razkrili, da kljub temu, da je želja po otrocih pri mladih odraslih še vedno velika, se načrti za ustanovitev družine odlagajo. Ugotovljeno je bilo, da so za zmanjšanje rodnosti odgovorni številni razlogi, pri čemer se je poudarek preusmeril na vpliv vsakdanjega življenja žensk. To odlaganje je prispevalo k padcu števila rojstev, ki je v tekočem letu nižje kot lani.