Trumpova administracija je predlagala strožje omejitve glede trajanja bivanja tujih študentov in novinarjev v Združenih državah Amerike. Ta poteza je del širših prizadevanj za zaostritev zakonitih migracij v ZDA.

Kilmar Abrego Garcia, migrant, ki je postal simbol stroge imigracijske politike Donalda Trumpa, je zaprosil za azil v ZDA, da bi se izognil deportaciji v Ugando. Njegov odvetnik je vložil zahtevo za ponovno odprtje imigracijskega postopka. Zvezni sodnik je začasno blokiral administracijo Donalda Trumpa, da bi deportirala Abrego Garcio vsaj do oktobra. Abrego Garcia je bil pred tem že pomotoma deportiran v El Salvador.

Tajska državljanka, ki je bila obsojena na več kot štiri desetletja zapora zaradi obtožb o žalitvi kraljeve družine, je bila s kraljevo pomilostitvijo izpuščena iz zapora po prestani približno eni petini kazni. Organizacija Thai Lawyers for Human Rights je sporočila, da je bila 69-letna Anchan izpuščena na prostost.

Trumpova administracija je ponovno pozvala Vrhovno sodišče ZDA, da bi ustavilo odločitve nižjih sodišč, ki zahtevajo sprostitev milijard dolarjev sredstev za tujo pomoč. Ministrstvo za pravosodje ZDA je vložilo nujni zahtevek, s katerim želi začasno ustaviti sodne odredbe, ki nalagajo nadaljevanje plačil. Administracija trdi, da bi prekinitev zamrznitve povzročila »nenadomestljive diplomatske stroške«.

V Indiji je Khot protestiral na policijski postaji po spopadu z Gaurakshaks, medtem ko je bil v Edinburghu 68-letni moški obtožen terorističnega dejanja zaradi protesta pred policijsko postajo. V St. Helensu na Irskem pa so aretirali dve osebi po protestu pred hotelom, v katerem so nastanjeni prosilci za azil. Protest je bil označen kot 'večinoma miren'.

V Edinburghu so aretirali 68-letnega moškega v bližini policijske postaje St Leonards zaradi suma kršitve Zakona o terorizmu iz leta 2000. V Indiji je Khot protestiral na policijski postaji po spopadu z Gaurakshaki. V St. Helensu v Veliki Britaniji so aretirali dve osebi med protestom pred hotelom, v katerem so nastanjeni prosilci za azil.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil poostren nadzor nad domom nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, vključno s 24-urno policijsko patruljo, zaradi povečanega tveganja pobega pred zaključnimi argumenti v sojenju zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro, ki zanika obtožbe, je pod hišnim priporom in mu grozi do 40 let zapora, če bo spoznan za krivega načrtovanja ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Oblasti se bojijo, da bi Bolsonaro lahko zaprosil za politični azil v ZDA.

V Združenem kraljestvu in na Irskem so aretirali in obtožili več ljudi zaradi izražanja podpore Palestini in organizaciji Palestine Action, ki je v Združenem kraljestvu prepovedana kot teroristična skupina. Med aretiranimi je tudi znan britanski scenarist Paul Laverty. V Londonu se bo na sodišču pojavilo več kot 60 ljudi zaradi podpore skupini Palestine Action, medtem ko je bil upokojenec v Edinburghu obtožen po zakonu o terorizmu zaradi domnevne podpore prepovedani organizaciji. V Liverpoolu je nekdanji laburistični svetnik smel obdržati poster, ki izraža podporo skupini Palestine Action, ker ni bil izpostavljen javnosti.

V Pandžabu se vlada in opozicijska stranka PTI prepirata zaradi stroškov potovanja premierke Maryam Nawaz v Tokio. Imran Khan je ukazal stranki PTI, da izstopi iz vseh parlamentarnih odborov. V Iraku volitve leta 2025 potekajo pod vplivom pretekle debaatifikacije, pri čemer je bilo diskvalificiranih več kot 580 kandidatov. Protiteroristično sodišče v Faisalabadu je voditelje PTI Omarja Ayuba, Shiblija Faraza in Zartaj Gul ter 56 drugih obsodilo na 10 let zapora zaradi napada na hišo nekdanjega notranjega ministra med nemiri 9. maja 2023.

V Colombu, Šrilanka, je več kot tisoč podpornikov nekdanjega predsednika Ranila Wickremesingheja protestiralo zaradi njegove aretacije pred zaslišanjem o njegovi varščini. Obtožen je zlorabe javnih sredstev med svojim mandatom. V Džakarti, Indonezija, je policija uporabila solzivec in vodni top za razgnati protestnike, ki so protestirali proti domnevno pretirani plači zakonodajalcev. V ZDA je bil moški aretiran pred Belo hišo, ker je zažgal zastavo v znak protesta proti izvršnemu ukazu predsednika Trumpa.

Na glasbenih festivalih po svetu so se pojavile kontroverznosti zaradi propalestinskih protestov. Na enem od festivalov so irski skupini Mary Wallopers prekinili nastop in odstranili palestinsko zastavo, ker so vodili vzklike podpore Palestini. Gledalci so se odzvali z neodobravanjem. Irska rap skupina Kneecap je odpovedala ameriško turnejo po spopadih s protestniki v Parizu in zaradi obtožb o terorizmu, ki bremenijo enega od članov zaradi izobešanja zastave Hezbolaha. Kljub temu so Kneecap nastopili na festivalu Rock en Seine v Parizu, kjer so izražali podporo Palestini, kar je povzročilo proteste in odvzem finančnih sredstev festivalu.

Žrtve napadov 11. septembra 2001 in bombnih napadov na ameriška veleposlaništva v vzhodni Afriki leta 1998 ne morejo zaseči 3,5 milijarde dolarjev premoženja afganistanske centralne banke, da bi naslovile vlogo talibanov v napadih. Tako je odločilo razdeljeno zvezno pritožbeno sodišče v ZDA.

Festival Victorious v Portsmouthu je prejel kritike, potem ko so prekinili nastop irske skupine The Mary Wallopers, ker so na odru izobesili palestinsko zastavo in vzklikali gesla za osvoboditev Palestine. Organizatorji so se opravičili in obljubili donacijo za humanitarno pomoč, vendar je incident povzročil val neodobravanja. Skupina The Last Dinner Party je odpovedala svoj nastop v znak protesta, Vampire Weekend pa so kritizirali organizatorje. Organizatorji so sprva trdili, da je skupina uporabljala 'diskriminatorne' vzklike, a so se kasneje opravičili.

Protesti proti nastanitvi prosilcev za azil v hotelih so se razširili po Angliji, kar je povzročilo spopade in aretacije. Vlada se sooča s kritikami, laburisti pa so obljubili pospešitev postopkov za obravnavo pritožb. V ZDA je potekal protest proti načrtovani uporabi taborišča Camp Atterbury kot začasnega centra za pridržanje osumljenih nezakonitih priseljencev. V Avstraliji je skupina March for Australia objavila manifest pred protesti proti priseljevanju.

V Berlinu je bil na pogojno zaporno kazen obsojen 16-letnik, privrženec Islamske države, zaradi vpletenosti v načrtovanje terorističnega napada na koncert Taylor Swift na Dunaju leta 2024. Obsodba je sledila odpovedi koncertov zaradi teroristične grožnje. Mladenič je za zaprtimi vrati priznal pomoč pri načrtovanju napada.

V Severni Mitrovici in Zvečanu so neznane osebe s pomočjo kosovske policije prebarvale murale in grafite s srbskimi nacionalnimi simboli, ki so več let krasili zidove stavb.

Parada ponosa v Ottawi je bila odpovedana, ker so propalestinski aktivisti blokirali pot in zahtevali podporo bojkotu Izraela. Organizatorji protestov v Avstraliji so premierju poslali jasno sporočilo in ga opozorili, da ga opazujejo.

V Demokratični republiki Kongo je vojaški tožilec zahteval smrtno kazen za nekdanjega predsednika Josepha Kabila zaradi vojnih zločinov, vključno z umori, posilstvi in mučenjem. Kabila je obtožen tudi izdaje, organiziranja vstajniškega gibanja in sodelovanja z oboroženo skupino M23, ki jo podpira Ruanda. Sojenje poteka v njegovi odsotnosti v Kinšasi, kjer mu očitajo tudi zločine proti človečnosti.

Kilmar Ábrego García, salvadorski migrant, ki je bil po pomoti deportiran, je bil izpuščen iz pripora v Tennesseeju in se vrača v Maryland. Čaka ga sojenje zaradi obtožb o trgovini z ljudmi. Obstaja pa možnost, da bo v skladu z ameriškim sporazumom o "tretji državi" deportiran v Ugando.

Milorad Dodik je ocenil, da se britanski ambasador v BiH, Džulijan Rejli, ne vede diplomatsko, in se vprašal, od kdaj britanski ambasador razlaga ustavo in zakone. Dodal je, da je fascinantno, kako Britanci podcenjujejo srbsko pamet in da ne bodo pogoltnili britanskega cinizma.

Zvezna sodnica je odredila zaprtje imigracijskega centra 'Alligator Alcatraz' v 60 dneh. Kot razlog je navedla škodljiv vpliv na okolje. Florida se je na odločitev takoj pritožila.

Uradniki Trumpove administracije so se zahvalili vojakom v Washingtonu in kritizirali protestnike. Pravosodna ministrica Pam Bondi se je pohvalila z aretacijami in zasegi orožja v Washingtonu. ICE se je odzval na nasprotovanje bostonske županje Michelle Wu glede politike zatočišč. Trumpova administracija nadaljuje z deportacijami priseljencev v države, iz katerih ne izvirajo, in sklenila sporazume s Hondurasom glede sprejema deportiranih priseljencev.

Uganda se je dogovorila z Združenimi državami o sprejemu deportiranih migrantov, ki nimajo kriminalne preteklosti in niso mladoletniki brez spremstva. Dogovor vključuje tudi posameznike iz tretjih držav, ki v ZDA morda ne bodo dobili azila, vendar se ne želijo vrniti v svoje domovine.

95-letni Ahn Hak-sop, nekdanji severnokorejski vojak, ki je bil ujet med korejsko vojno in desetletja zaprt zaradi zavračanja odpovedi svojim političnim prepričanjem, ima eno samo željo: vrniti se v Severno Korejo in biti pokopan ob svojih tovariših. Južnokorejska vojska mu je preprečila poskus prečkanja meje nazaj v Severno Korejo preko mejnega mostu.

Družba Somani Hotels Limited, lastnica hotela Bell v Eppingu, je vložila pritožbo na višje sodišče zoper odločitev, ki ji preprečuje nastanitev prosilcev za azil v hotelu. Sodišče bo pritožbo obravnavalo v četrtek.

Ameriška in italijanska ambasada sta opozorili, da politična blokada na Kosovu povzroča zamujene priložnosti za državo.

Latvijsko dobrodelno organizacijo Ziedot.lv v Rusiji v odsotnosti sodijo zaradi podpore ukrajinski enoti Azov. Organizacija je prejela poziv na sodišče v Rusiji, kjer naj bi se 18. avgusta udeležila obravnave. Očitajo jim "ekstremistično delovanje".

Premier Benjamin Netanyahu naj bi svojim ministrom sporočil, da bo iskal podporo kabineta za načrt prevzema Gaze. Norveška je načrtovala pregled naložb državnega premoženjskega sklada v izraelskih podjetjih, povezanih z vojno v Gazi in okupacijo Zahodnega brega.

Brazilsko vrhovno sodišče je bilo presenečeno nad odločitvijo sodnika Alexandreja de Moraesja, da odredi hišni pripor Jairu Bolsonaru zaradi kršenja prepovedi uporabe družbenih medijev. Ukrep je sprožil razdeljenost med Brazilci, kar bi lahko vplivalo na prihodnje volitve. Združene države Amerike so kritične do omejevanja Bolsonarovega javnega nastopanja.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil, da Madžarska ne priznava pravnomočne sodbe Suda BiH proti Miloradu Dodiku, in poudaril, da nič ne more biti nad voljo naroda. Dodal je, da je Dodik legitimen in izvoljen voditelj Republike Srbske, ter izrazil močno nasprotovanje Madžarske vmešavanju Bruslja v suverenost.

Srbski premier Đuro Macut je ostro obsodil obsodbo Milorada Dodika, predsednika Republike Srbske, zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika. Macut meni, da je obsodba politično motivirana in predstavlja udarec miru v regiji. Po njegovem mnenju obsodba kaže, da nekaterim moti enotnost srbskega naroda.

Srbski minister za obrambo Bratislav Gašić je ocenil, da izjave ministra za obrambo Bosne in Hercegovine, Zukana Heleza, potrjujejo zunanjo podporo protestom v Srbiji. Poleg tega je bilo poudarjeno, da bo v Srbiji potrebno veliko časa za sprejetje zgodovinskih dejstev o Črni gori, pri čemer naj bi državni mediji pod Vučićevim vodstvom in mediji Dragana Šolaka podpirali litije v Črni gori in spremembe leta 2020.

Po odločitvi Sodišča EU, ki zaostruje pogoje za določanje varnih držav izvora in vpliva na sporazum Italije z Albanijo glede centrov za migrante, so se pojavile kritike italijanske vlade. Giorgia Meloni je odločitev označila za 'vdor na področje' in izrazila dvom o časovni usklajenosti, medtem ko je Rampelli obsodil sodbo kot 'subverzivno' glede suverenih odločitev.

Zvezna sodnica v Kaliforniji je sprejela odločitev, ki začasno podaljšuje zaščito pred deportacijo za več kot 60.000 ljudi iz držav, kot so Nepal, Honduras in Nikaragva. Ta odločitev predstavlja pomemben pravni udarec za administracijo Donalda Trumpa.

Nigerijska vlada je ostro zavrnila odločitev kanadskega sodišča, ki je stranki APC in PDP označilo za teroristični organizaciji, in jo označila za neutemeljeno in nesprejemljivo. Stranka APC je zanikala, da bi jo kanadsko sodišče označilo za teroristično organizacijo.