Izraelska vojska je izvedla nov vdor v sirsko vas Saida al-Hanout v pokrajini Quneitra. Šest vojaških vozil izraelske vojske je vdrlo v vas Saeeda al-Hanout, kjer so aretirali dva sirska mladeniča in vzpostavili kontrolno točko. Kasneje so izraelske sile izpustile dva pridržana civilista.
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da ZDA "začenjajo" kopenske napade v boju proti drogam, pri čemer ni izključil Venezuele kot možne lokacije. Ta izjava sledi seriji napadov Pentagona na plovila, ki naj bi tihotapila droge v mednarodnih vodah ob obali Južne Amerike.
Po zasegu tankerja ob obali Venezuele je Donald Trump nakazal, da bi lahko kmalu sledile kopenske operacije. Čeprav ni navedel natančnega datuma ali države, je poudaril, da se bodo zgodile "kmalu".
Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ZDA zasegle naftni tanker ob obali Venezuele, ki naj bi bil povezan z iranskimi revolucionarnimi gardami. Poleg tega so ZDA uvedle sankcije proti trem nečakom venezuelskega predsednika Nicolása Madura.
Turški zunanji minister je izrazil pripravljenost Turčije za napotitev vojakov v Gazo in pozval k drugi fazi prekinitve ognja. Poudaril je, da je Donald Trump odgovoren za neizpolnjevanje nekaterih določil.
Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je pozval kmete in ribiče v državi, naj bodo pripravljeni "zlomiti zobe" ZDA, če bo to potrebno. Med pohodom v Caracasu, posvečenem 166. obletnici bitke pri Santa Inés, je Maduro izjavil, da morajo biti pripravljeni braniti državo.
Poročevalec Hans je dejal, da bo Mark Rutte, vodja Nata, v četrtek ob 14. uri v Berlinu imel govor, v katerem bo predstavil nekaj novega. Poudaril je, da je Rutte tisti, ki lahko drži države članice Nata skupaj.
Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil, da so dnevi Nicolása Madura šteti in ni izključil možnosti kopenske invazije na Venezuelo. Poudaril je tudi, da se bodo kmalu začeli napadi na trgovino z mamili na venezuelskem ozemlju.
Predsednik Trump ni izključil možnosti napada na Venezuelo in ni odgovoril na vprašanje o morebitnih ameriških kopenskih silah v državi. Hkrati pa administracija pripravlja načrte za primer odstavitve Madura. Maduro se pripravlja na morebitno invazijo ZDA.
Britanski izvidniški zrakoplov Boeing RC-135, ki je poletel iz baze v Waddingtonu, je preletel Črno morje in se obrnil blizu Sočija, kot kažejo podatki internetnega portala Flightradar24.
V Beninu je po spodletelem poskusu državnega udara, ki ga je izvedla skupina vojakov, neznana usoda talcev, voditelj poskusa udara pa je na begu. Vojaki, ki so se imenovali Odbor za ponovno ustanovitev, so v nedeljo zjutraj vdrli na nacionalno televizijsko postajo in sporočili odstranitev predsednika Patricea Talona, razpustitev vlade in ukinitev vseh državnih institucij. Vojska je udar še istega dne preprečila.
Rusija stoji ob strani vodstvu Venezuele in poziva administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se vzdrži »zdrsavanja« v obsežen konflikt s Caracasom.
Evropski voditelji aktivno poskušajo vplivati na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da ne bi sprejel morebitnega dogovora o umiku ukrajinskih sil iz regije Donbas brez trdnih varnostnih zagotovil s strani Združenih držav Amerike. Bloomberg poroča, da si Evropa prizadeva preprečiti, da bi Ukrajina prepustila ozemlje Rusiji.
Ameriške sile so izvedle nov napad na plovilo v Tihem oceanu, ki naj bi prevažalo droge, pri čemer so ubile štiri osebe, ki jih imenujejo "narkoteroristi", je sporočil Južni poveljnik ZDA. Skupno so ZDA uničile 23 plovil in ubile 87 ljudi v Karibskem morju in Tihem oceanu.
Zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil 23. doškega foruma v Katarju, ki je potekal od 6. do 7. decembra. Na forumu je sodeloval v pomembnih razpravah, vključno z uvodnimi zasedanji o posredovanju v času razdrobljenosti in oblikovanju varnostne arhitekture na Bližnjem vzhodu, ter opravil dvostranske pogovore.
Izraelske sile so okrepile napade na severnem okupiranem Zahodnem bregu, pri čemer so izvedle nove napade na mesto Kalkilja. Aretirali so več Palestincev, nasilje pa se stopnjuje po celotnem območju.
Predsednik FIFA Gianni Infantino je ob izžrebu za svetovno prvenstvo predstavil novo nagrado FIFA za mir. Pričakuje se, da bo nagrado prejel nekdanji ameriški predsednik Donald Trump.
Združene države Amerike so v Irbilu, glavnem mestu severnoiraške avtonomne Kurdske regije, odprle nov, velik konzulat. Ta poteza poudarja diplomatsko in strateško vključenost Washingtona v kurdsko regijo, še posebej ob premikanju ameriških vojakov, ki so bili nameščeni drugod po Iraku v sklopu misije proti Islamski državi.
Predsednik Trump je izjavil, da podpira objavo posnetka drugega napada na domnevno venezuelsko plovilo za droge, ki se je zgodil 2. septembra na Karibih in v katerem so bili ubiti preživeli iz prvega napada. Podprl je odločitev, da se "izločijo plovila".
Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je razmišljal o opravičilu Severni Koreji zaradi preletov dronov, ki naj bi jih ukazal njegov predhodnik, kar je ocenil kot provokacijo. Poleg tega je priznal, da mu primanjkuje specifičnih informacij o južnokorejskih državljanih, ki so priprti v Severni Koreji, kar je sprožilo vprašanja o pripravljenosti njegove administracije, da se s tem vprašanjem podrobneje ukvarja.
Nekdanji predsednik Hondurasa Juan Orlando Hernández je bil po pomilostitvi Donalda Trumpa izpuščen iz ameriškega zapora, kjer je prestajal 45-letno zaporno kazen zaradi trgovine z drogami. Trump je izrazil zadovoljstvo s svojo odločitvijo o pomilostitvi. Hernández je pred tem Trumpu poslal pismo, v katerem je zatrjeval, da je žrtev političnega preganjanja.
Papež Frančišek je javno nasprotoval vojaškim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa proti Venezueli. Papež je Trumpa opozoril, naj ne uporablja vojaške sile za odstranitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura, in mu svetoval, naj raje poišče druge metode reševanja situacije.
Zvezne oblasti so načrtovale ciljno operacijo za izvajanje priseljevanja v Minnesoti, ki se bo osredotočila predvsem na somalijske priseljence, ki nezakonito živijo v ZDA. Trump je zaostril svojo retoriko proti somalijskim priseljencem in izjavil, da jih ne želi v državi.
Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA kmalu začele napadati cilje v Venezueli. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je izjavil, da je Rusija pripravljena na spopad z Evropo, če bo ta začela konflikt.
Ameriški strokovnjak za Balkan Edvard Džozef je izjavil, da bi imel srbski predsednik Aleksandar Vučić veliko težav pri zavrnitvi morebitne ponudbe ZDA za vstop v Nato. Ocenil je, da je takšen scenarij povsem uresničljiv.
Po poplavah v Indoneziji, Šrilanki in na Tajskem je pogrešanih več kot 800 ljudi. Poplave in zemeljski plazovi so v Indoneziji zahtevali najmanj 604 življenja, v Šrilanki 366 in na Tajskem 176.
Donald Trump naj bi prejšnji teden venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru postavil ultimatum, v katerem ga je pozval, naj zapusti državo, da bi rešil sebe in svojo družino. Maduro naj bi ultimatum zavrnil, nakar je Trump napovedal okrepljene vojaške akcije. Informacijo je objavil Miami Herald.
Papež Leo je pozval administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj ne uporabi vojaške sile za strmoglavljenje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Namesto tega naj bi uporabili ekonomski pritisk. Venezuela bo kljub Trumpovi trditvi o zaprtju zračnega prostora še naprej sprejemala deportirane migrante.
Združene države Amerike krepijo pritisk na Venezuelo, kar povečuje možnost vojaškega posredovanja. Grožnje Donalda Trumpa stopnjujejo napetosti v regiji in dvigujejo pričakovanja glede skorajšnje akcije proti režimu v Caracasu.
Po uničujočih poplavah, ki so prejšnji teden zahtevale več kot 1000 življenj v Indoneziji, Šrilanki in na Tajskem, je v ponedeljek še vedno pogrešanih več kot 800 ljudi. Indonezijski predsednik je pozval k dodatnim ukrepom za soočanje s kaosom.
Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bagher Galibaf je ostro obsodil odločitev avstralske vlade, da iransko revolucionarno gardo označi za teroristično organizacijo. Galibaf je dejal, da Iran takšne poteze ne sprejema.
Hezbullah je obsodil izraelski atentat na visokega poveljnika Haithama Alija al-Tabtabaija in napovedal, da si pridržuje pravico do povračilnih ukrepov. Generalni sekretar Hezbollaha, Naim Qassem, je poudaril, da bo skupina sama določila čas in kraj odgovora na izraelski napad.
V Ukrajini so izvedli protikorupcijske preiskave na domu Andrija Jermaka, ki velja za drugega najvplivnejšega človeka v državi za Volodimirjem Zelenskim. Preiskave so del prizadevanj za boj proti korupciji v državi.
Severnokorejska tiskovna agencija (ЦТАК) je ZDA obtožila vojaškega "nasilja", ki po njihovem mnenju dokazuje, da so ZDA vir nestabilnosti na Korejskem polotoku.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da ga prihodnji teden čakajo pomembni pogovori, v katerih bo sodeloval poleg ukrajinske delegacije. Zelenski je to sporočil v video nagovoru, objavljenem na njegovem Telegram kanalu.
Japonska je zanikala poročilo, da je Donald Trump japonsko premierko Sanae Takaichi pozval, naj ne provocira Kitajske glede Tajvana. Po poročilih naj bi bil nasvet subtilen, Trump pa naj ne bi pritiskal na Takaichijevo, da umakne svoje komentarje.
Skupina demokratskih senatorjev je pozvala ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, da nemudoma preišče "stotine" domnevnih kršitev človekovih pravic, ki naj bi jih zagrešile izraelske vojaške enote v Gazi. Zahteva temelji na zaupnih ugotovitvah inšpektorja generala State Departmenta, ki razkrivajo številne primere potencialnih kršitev, ki čakajo na pregled ameriške vlade.
Moldavsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Olega Ozerova, potem ko je ruski dron padel na hišo v okrožju Floresti. Ozerovu so izročili protestno noto zaradi kršitve zračnega prostora Moldavije s strani šestih dronov in poudarili, da so takšna dejanja nesprejemljiva.
Letalec je obtožen, da je skupaj s pajdašem načrtoval rekrutiranje in vodenje plačanske sile, sestavljene iz brezdomcev iz D.C., z namenom strmoglavljenja oblasti na otoku Haiti in zasužnjevanja prebivalstva.
Iran je ostro obsodil izraelski napad v Bejrutu, v katerem je bil ubit visoki poveljnik Hezbollaha, Haytham Ali Tabatabai. Iransko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za teroristični zločin in napovedalo, da Iran nima druge izbire, kot da se sooči z Izraelom.
Češko podjetje Reactive Drone je Ukrajini preprodajalo kitajske brezpilotne letalnike po ceni, ki je bila skoraj 20-krat višja od nabavne. To razkriva češki Radiožurnál, ki se sklicuje na preiskovalno gradivo.
Administracija Trumpa je Nicolása Madura, venezuelskega predsednika, uradno označila za člana tuje teroristične organizacije, kar bi lahko razširilo pooblastila za ukrepanje v Venezueli. Na seznam terorističnih organizacij je bil dodan tudi Cartel dos Sóis, za katerega ZDA menijo, da ga vodijo Maduro in drugi člani njegove vlade.
Združene države pripravljajo predlog, ki vključuje preučitev morebitne vojaške pomoči Nigeriji, je ta teden dejal visoki uradnik State Departmenta. Predlog vključuje tudi možnost uvedbe sankcij.
Po poročanju Bloomberga je ameriški rušilec Stockdale ob obali Venezuele srečal tanker Seahorse, ki pluje pod zastavo Kameruna in naj bi bil ruski. Tanker je po srečanju spremenil smer plovbe proti Kubi.
Izraelska vojska je razširila območje nadzora v vzhodni Gazi, s čimer je ujela več deset palestinskih družin, kršeč premirje. Palestinski viri poročajo o izraelskem obstreljevanju območij vzhodno od Gaze, zaradi česar so številne družine zapustile svoje domove.
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.
Iranski parlamentarni govornik Mohammad Baqer Qalibaf je izjavil, da Izrael ne bi bil sposoben samostojno vzdržati spopada z Iranom več kot en teden. Poudaril je, da je nedavni 12-dnevni konflikt razkril ranljivost Izraela brez podpore zahodnih sil. Qalibaf je dejal, da je konflikt Izraelu ponudil "pomemben nauk".
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.