Tajska in Kambodža sta podpisali nov sporazum o prekinitvi ognja, s katerim naj bi končali več tednov trajajoče spopade na njuni meji zaradi ozemeljskih zahtev. Sporazum je začel veljati v soboto opoldne in zavezuje strani k spoštovanju prejšnjega dogovora.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v petek, 5. januarja, opravil obsežen pogovor s predstavniki lokalnih televizijskih postaj. Po informacijah iz urada predsednika države je srečanje potekalo v uradnih prostorih, kjer je voditelj države odgovarjal na vprašanja o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi in regiji. Vsebina intervjuja se osredotoča na prihodnje državne načrte in odzive na mednarodno dogajanje. Televizijske hiše so napovedale predvajanje celotnega pogovora v večernih urah istega dne. Čeprav podrobnosti odgovorov v začetnih poročilih niso bile v celoti razkrite, so uradni viri poudarili pomen rednega komuniciranja predsednika z domačo javnostjo prek nacionalnih medijev. Gre za uveljavljeno politično prakso, s katero Alijev predstavlja svoja stališča o ključnih nacionalnih vprašanjih.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Medtem ko Rusija in Združene države Amerike iščejo rešitev za konflikt v Ukrajini, Evropska unija poskuša dokazati svojo pomembnost, poroča nemški Junge Welt. EU se bo morala bodisi prilagoditi tej usmeritvi in priznati svojo nepomembnost, bodisi poskušati preprečiti dogovor med državama, kar bi ji omogočilo, da svetu dokaže svojo nujnost v vzhodni Evropi.

Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.

Donald Trump naj ne bi pričakoval resnih rezultatov s srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi si po srečanju s Trumpom prizadeval za okrepljen pritisk ZDA na Rusijo in se ne zanaša na odobritev svojega mirovnega načrta s strani Moskve. Po srečanju s Trumpom naj bi Zelenski opravil telefonski pogovor z evropskimi voditelji.

Rusija je obtožila Združene države Amerike oživljanja piratstva na Karibih. Kljub temu je Vladimir Putin zaželel ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu vesele božične praznike. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je pojasnil, da Putin ne načrtuje pogovora s Trumpom.

Friedrich Merz načrtuje potovanje v Peking v prvih treh mesecih novega leta. Pred kratkim je bil tam zunanji minister in ima nekaj nasvetov.

V ponedeljek zjutraj se je na vlaku linije RER A v kraju Le Vésinet v francoskem departmaju Yvelines zgodil napad z nožem, v katerem sta bili poškodovani dve osebi. Po poročanju lokalnih oblasti je napadalec najprej napadel moškega v petdesetih letih, ko je ta spal na vlaku, in ga lažje poškodoval po obrazu ter rokah. Druga žrtev je bila napadena na železniški postaji Le Vésinet-Le Pecq, vendar podrobnosti o resnosti njenih poškodb še niso znane. Storilec je s kraja dogodka pobegnil in ostaja na prostosti. Francoska policija je že sprožila obsežno preiskavo incidenta, ki ga obravnavajo kot poskus ropa z uporabo nasilja. Po navedbah preiskovalcev se je prvi napad zgodil med vožnjo, ko je napadalec izkoristil ranljivost spečega potnika. Varnostni organi trenutno pregledujejo posnetke nadzornih kamer in zbirajo izjave prič, da bi izsledili osumljenca. Železniški promet na omenjeni liniji je bil zaradi policijskega postopka začasno moten, vendar so se razmere kasneje stabilizirale. Napad v javnem potniškem prometu je znova sprožil razprave o varnosti na primestnih vlakih v okolici Pariza.

Skupina neznanih storilcev je v zahodnem Melbournu izvedla nasilen vstop v stanovanjsko hišo, med katerim so skozi okno spalnice najstnika vdrli v notranjost. Med vdorom so nepridipravi z uporabo strelnega orožja grozili materi in njenemu mladoletnemu sinu, kar je povzročilo prestrašenost stanovalcev. Po navedbah lokalnih oblasti so storilci s kraja dogodka odtujili sef in nato pobegnili. Policija v Melbournu je takoj po dogodku sprožila obsežno iskalno akcijo, vendar storilcev še niso izsledili. Preiskovalci trenutno zbirajo dokaze in pregledujejo posnetke nadzornih kamer v okolici, da bi identificirali osumljence. Incident je sprožil zaskrbljenost glede varnosti v stanovanjskih soseskah v tem delu mesta, saj gre za primer ekstremnega nasilja pri vdoru v zasebno lastnino. Žrtvi v napadu nista bili telesno poškodovani, sta pa zaradi narave dogodka pod velikim stresom.

Kidane Zekarias, eden najhujših tihotapcev ljudi, je bil izročen Nizozemski. Pred tem je pobegnil s sodišča, zdaj pa ga čaka obsežno sojenje. Obtožen je vodenja mučilnega taborišča v Libiji, kjer naj bi organiziral nogometne tekme, kjer je zmagovalna ekipa dobila "nagrado" posiliti žensko iz poražene ekipe.

V Portugaliji je bil zaboden 13-letni britanski deček. Po navedbah policije je osumljenec za dejanje nekdanji partner dečkove matere, ki je kasneje umrl v eksploziji plina. Portugalska pravosodna policija preiskuje smrt dečka in domnevnega storilca. Dogodek naj bi bil povezan z nasiljem v družini.

V indijskem mestu Faridabad sta dva moška v premikajočem se kombiju več ur surovo posiljevala 25-letno žensko, nato pa jo vrgla iz vozila na zapuščeno cesto. Po navedbah lokalne policije je žrtev pri padcu utrpela hude poškodbe glave, zaradi katerih je potrebovala dvanajst šivov. Žensko so storilci zadrževali v ujetništvu v vozilu približno dve uri, preden so jo poškodovano zapustili na cesti med mestoma Gurgaon in Faridabad. Policijska kriminalistična veja je v sredo potrdila, da so oba osumljenca že izsledili in pridržali. Preiskovalci so prav tako zasegli vozilo, v katerem se je zgodil napad. Žrtev, ki je poročena, trenutno okreva po fizičnih poškodbah, medtem ko policija nadaljuje s postopki proti napadalcema. Dogodek je v zvezni državi Haryana povzročil precejšnje ogorčenje javnosti zaradi brutalnosti napada.

Ameriška obalna straža je letos v Karibskem morju zasegla približno pol milijona funtov droge. Namesto da bi se borili s tihotapci kot z "sovražnimi borci", jih po prijetju vračajo v njihove matične države.

Dva moška sta bila spoznana za kriva načrtovanja napada, ki ga je navdihnila Islamska država, v katerem naj bi z avtomatskim orožjem ubila na stotine ljudi. Napad bi bil potencialno najsmrtonosnejši v zgodovini Združenega kraljestva.

V noči na 24. december je na parkirišču v moskovski četrti Orehovo-Borisovo prišlo do eksplozije v bližini službenega vozila policije. V eksploziji so umrli trije ljudje: dva policista in moški, ki je sprožil eksplozivno napravo. Preiskovalci so sprožili kazensko preiskavo. Na istem območju je bil pred dvema dnevoma podtaknjen eksploziv pod vozilo generala Fanila Sarvarova. Po navedbah preiskovalcev sta policista opazila sumljivo osebo v bližini vozila, nakar je eksplozija ubila oba in storilca.

Število smrtnih žrtev med policisti v Združenih državah Amerike se je leta 2025 zmanjšalo za skoraj 25 odstotkov, razkriva letno poročilo sklada National Law Enforcement Officers Memorial Fund. Podatki, ki so bili predhodno posredovani tiskovni agenciji Associated Press, kažejo na znaten upad nevarnosti za varnostne organe v primerjavi s prejšnjimi leti. Poročilo poudarja, da se je trend izboljšal na več področjih hkrati, kar nakazuje na splošno povečanje varnosti policistov pri opravljanju njihovega dela. Posebej izstopa podatek o prometnih nesrečah s smrtnim izidom, kjer so zabeležili 23-odstotno zmanjšanje števila žrtev med letoma 2024 in 2025. Čeprav delo policistov ostaja tvegano, strokovnjaki ocenjujejo, da so k izboljšanju stanja prispevali boljši varnostni protokoli in morebitne spremembe v operativnem delovanju na terenu. Statistični podatki zajemajo vse policiste, ki so izgubili življenje med neposrednim opravljanjem službenih dolžnosti na zvezni, državni in lokalni ravni.

Zaradi obilnih padavin, ledene plošče in mokrega snega so v več občinah v Srbiji razglasili izredne razmere. Te so razglasili v Osečini, Loznici, Vladimircu, Malem Zvorniku, Krupnju in delu Prijepolja. Razmere povzročajo težave z električno energijo in poplave.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med novoletnim praznovanjem v baru izbruhnil požar, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo več deset ljudi, okoli 100 pa je poškodovanih. Po navedbah policije naj bi pred izbruhom požara odjeknila eksplozija v baru "Le Constellation".

Med novoletnimi praznovanji je v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil požar, v katerem je umrlo več ljudi, veliko pa je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v natrpanem baru, medtem ko so potekale novoletne zabave.

Med novoletnim praznovanjem v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je izbruhnil požar. Po navedbah policije je umrlo več deset ljudi, okoli sto je poškodovanih, večina huje. Požar je izbruhnil približno dve uri po polnoči.

Državna prometna policija ameriške zvezne države Missouri je sporočila, da je v času novoletnih praznikov na tamkajšnjih cestah življenje izgubilo pet oseb. Po besedah nadzornika patrulje, polkovnika Michaela A. Turnerja, se je v uradnem obdobju štetja od 31. decembra do 4. januarja v prometnih nesrečah poškodovalo še 87 ljudi. Preliminarni statistični podatki kažejo na številne incidente na državnih cestah, medtem ko o nesrečah na vodi ali utopitvah niso poročali. Policisti so v tem obdobju obravnavali večje število prometnih nesreč, ki so se končale s smrtnim izidom ali telesnimi poškodbami. Kljub povečanemu nadzoru na cestah so se najhujše nesreče zgodile v različnih delih države, vključno z območji v bližini mest Jefferson City in Columbia. Oblasti so ob objavi podatkov poudarile pomen varnosti v cestnem prometu med prazničnimi konci tedna, ko je gostota prometa običajno višja.

V starosti 95 let je umrla Anna Falcone, starejša sestra legendarnega italijanskega sodnika Giovannija Falconeja, ki ga je leta 1992 umorila sicilijanska mafija. Kot najstarejša od treh otrok v družini Falcone je bila ključna figura pri ohranjanju bratove zapuščine. Skupaj s mlajšo sestro Mario je sodelovala pri ustanovitvi Fundacije Falcone, ki se posveča boju proti organiziranemu kriminalu in spodbujanju zakonitosti. Čeprav je Anna Falcone veljala za bolj zadržano članico družine in se je le redko javno izpostavljala, je bila njena vloga pri ohranjanju spomina na brata in njegovo delo neprecenljiva. Skozi fundacijo je desetletja podpirala protimafijska prizadevanja v Italiji. Novico o njeni smrti so z obžalovanjem pospremili številni italijanski mediji, ki poudarjajo njen diskreten, a vztrajen prispevek k boju proti Cosa Nostri.

Požar je izbruhnil v baru Le Constellation v Crans-Montani med novoletnimi praznovanji. V času dogodka je bilo v stavbi več kot 100 ljudi. Švicarska policija je potrdila smrt več ljudi in številne poškodovane.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Španske oblasti so v sodelovanju s kanadsko policijo aretirale Juana Pabla Serrana, ki je veljal za enega najbolj iskanih ubežnikov v provinci Quebec. Serrano je osumljen vpletenosti v obsežno krajo podatkov in večmilijonsko prevaro, ki je leta 2019 prizadela finančno skupino Desjardins. Po navedbah quebeške provincialne policije (Sûreté du Québec) so osumljenca pridržali 6. novembra 2025, trenutno pa ostaja v španskem priporu, kjer čaka na nadaljnje postopke. Preiskava primera se je začela že pred leti, ko je prišlo do vdora v zasebnost skoraj desetih milijonov strank omenjene finančne institucije. Serrano je bil na begu od junija 2024, ko je bil za njim izdan kanadski nalog za aretacijo. Kanadske oblasti so poudarile, da aretacija predstavlja pomemben korak v dolgotrajnem pravnem postopku glede ene največjih kraj podatkov v zgodovini države, ki je povzročila znatno finančno in materialno škodo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump izrazil prepričanje, da sta strani bližje dogovoru o Ukrajini kot kadarkoli prej. Povedal je, da se sooča s težavami glede ozemeljskih vprašanj, a verjame, da jih bo rešil. Razkril je tudi, da mu je Vladimir Putin dejal, da želi uspeh Ukrajine in da bo pomagal pri njeni obnovi. Po mnenju nekaterih analitikov pa naj bi Trump razumel, da zavlačevanje z rešitvijo situacije v Ukrajini slabi položaj Kijeva v pogajanjih.

Pred načrtovanim srečanjem z Donaldom Trumpom se je Volodimir Zelenski posvetoval z Ursulo von der Leyen in evropskimi voditelji glede možnih rešitev za ruski agresivni vojni. Medtem ko je Zelenski menil, da je varnostni sporazum med Ukrajino in ZDA skoraj končan, je Trump izjavil, da Zelenski nima "nič", dokler ga on ne odobri.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Na Floridi je potekalo srečanje med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi izrazil željo po povečanju pritiska ZDA na Rusijo, medtem ko naj Trump ne bi pričakoval pomembnih rezultatov od pogovorov. Po srečanju naj bi sledil telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Glavna tema pogovorov je bila situacija v Donbasu.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljali o mirovnem predlogu. Ruski predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da bi morali mirovni pogovori potekati za zaprtimi vrati. Kirill Dmitriev je podprl Trumpovo kritiko New York Timesa in dejal, da nekateri zahodni mediji sabotirajo Trumpova prizadevanja za mir.

Evropski voditelji se soočajo z militarizacijo brez jasne strategije, kar poglablja gospodarski upad, demokratične napetosti in geopolitična tveganja. Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil zaskrbljenost glede konca obdobja Pax Americana in napovedal, da bo Nemčija branila svoje interese. Hkrati ZDA in Rusija iz različnih, a povezanih razlogov si prizadevata za oslabitev Evropske unije. Washington EU vidi kot ideološkega in gospodarskega tekmeca.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo razred bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane po njem in bodo del "Zlate flote". Napoved vključuje načrte za gradnjo dveh novih bojnih ladij, opremljenih z najnovejšo tehnologijo, vključno z orožjem na umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo nove ladje zagotovile ameriško vojaško prevlado in oživele ameriško ladjedelništvo. Kritiki so potezo označili za samovšečno, nekateri pa so izrazili zaskrbljenost zaradi stroškov in učinkovitosti novih plovil.

Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Trumpom na Floridi, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu. Zelenski je dejal, da se lahko veliko odloči še pred novim letom, saj naj bi bil dogovor o 20-točkovnem mirovnem okviru in varnostnih jamstvih blizu zaključka. Pri tem je Trump gostil tudi druge svetovne voditelje na srečanju na posestvu Mar-a-Lago, kjer so razpravljali o krhkih mirovnih sporazumih.

Moskovsko sodišče je заоčno odredilo aretacijo nekdanjega svetovnega šahovskega prvaka Garija Kasparova zaradi obtožb o "оправдании terorizma". Zahtevo za aretacijo je vložila preiskovalna služba.

Moskovsko sodišče je odredilo prijetje v odsotnosti za šahovskega velemojstra in glasnega kritika Kremlja, Garija Kasparova, zaradi obtožb o "opravičevanju terorizma". Kasparov, ki je znan po svojem nasprotovanju vojni v Ukrajini in politiki Vladimirja Putina, naj bi bil obtožen zaradi svojih kritik na račun ruske invazije. Grozi mu zaporna kazen.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki naj bi nosile njegovo ime. Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, kot so umetna inteligenca in lasersko orožje. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali to potezo kot izraz Trumpovega narcizma, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice. Republikanci poudarjajo, da bo Hanwha sodelovala z ameriško mornarico pri gradnji novih fregat.

Trumpova administracija je nadaljevala z blokado venezuelske naftne industrije in poskušala spodbuditi venezuelsko vojsko, da bi odstavila Madura. ZDA so blokirale tankerje z venezuelsko nafto, kar povečuje pritisk na Madura, vendar Chevron še naprej deluje v Venezueli z izjemnim dovoljenjem Trumpove administracije, ki mu omogoča proizvodnjo in izvoz nafte kljub sankcijam.

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je pozdravil aretacijo Milorada Kovačevića v Črni gori. Kovačevića Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki in zločinov na območju Grubišnega Polja med Domovinsko vojno. Hrvaška je v stiku s črnogorskimi oblastmi.

Analitiki so poročali, da Trumpovi volivci kljub dokazom o povezavah z Jeffreyjem Epsteinom ne priznavajo "temne resnice" o svojem junaku. Marjorie Taylor Greene je trdila, da je Trump zaskrbljen, da bi objava Epsteinovega seznama strank prizadela njegove prijatelje. Poleg tega se republikanci, vključno z Mikom Johnsonom, oddaljujejo od Trumpa, kar ogroža uspeh republikanske stranke na vmesnih volitvah.

Nova poročila kažejo, da je Trumpova administracija prepovedala vstop v ZDA več evropskim "globalistom", ki so kritični do svobode govora. Med njimi je Imran Ahmed, vodja kampanje proti širjenju sovraštva in dezinformacij na spletu, ki je povezan z voditeljem laburistov Keirjem Starmerjem. Britanska vlada je izrazila zavezanost spoštovanju svobode govora.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

Na iranskem otoku Kiš je v začetku decembra potekal maraton, na katerem je sodelovalo več sto žensk. Udeleženke so nosile majice in pajkice ter imele spuščene lase, kar pomeni odstop od strogih pravil oblačenja, ki veljajo v Iranu.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je prvič javno odzval na nedavne proteste v državi in pri tem potegnil jasno ločnico med mirnim izražanjem nezadovoljstva ter nasilnimi nemiri. Med srečanjem z družinami padlih borcev in generala Kasema Solejmanija je poudaril, da so protesti sami po sebi upravičeni in da so državni uradniki dolžni prisluhniti zahtevam državljanov. Po njegovih besedah je dialog z mirnimi protestniki nujna oblika komunikacije oblasti z ljudstvom. Kljub pozivom k dialogu pa je Hamenej zavzel ostro stališče do tistih, ki jih je označil za povzročitelje nemirov. Poudaril je, da z osebami, ki izvajajo nasilje ali destabilizirajo državo, pogovori niso mogoči in da jih je treba ustrezno sankcionirati oziroma »postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti v državi, kjer oblasti poskušajo vzpostaviti nadzor nad varnostnimi razmerami po valu ljudskega nezadovoljstva.

Donald Trump je v kasnejših objavah na Truth Social zaostril retoriko proti Iranu in zatrdil, da so ZDA »pripravljene in polne«, ter grozil z intervencijo. Republikanski kongresnik Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu in izpostavil domače težave ZDA. Prav tako je republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene obtožila Trumpa odstopanja od njegovih načel »Amerika na prvem mestu«.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

V bližini svetovno znanega arheološkega najdišča Machu Picchu v Peruju je v torek prišlo do trčenja vlakov, v katerem je bilo poškodovanih sedem kanadskih državljanov. Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand je sporočila, da njihovi uradniki že nudijo konzularno pomoč poškodovanim in so v tesnem stiku z lokalnimi oblastmi. Po prvih informacijah ministrstva Kanadčanom nudijo vso potrebno oskrbo, obenem pa Kanada izraža solidarnost s prebivalci Peruja v teh težkih trenutkih. Nesreča se je zgodila na priljubljeni turistični železniški progi, ki vodi do inkovskega mesta, vzroki za trčenje pa za zdaj še niso uradno potrjeni. Kanadske oblasti pozorno spremljajo situacijo in bodo javnost obveščale o morebitnih novih podrobnostih glede zdravstvenega stanja svojih državljanov in okoliščin dogodka. Perujske reševalne službe so bile na kraju nesreče takoj po dogodku, da bi oskrbele vse udeležence trčenja.

Indonezijski reševalci so v nedeljo našli drugo truplo med iskanjem španskega nogometnega trenerja in njegovih dveh otrok, ki so pogrešani, potem ko se je med božičnimi prazniki potopila turistična ladja.

Glavna tožilka švicarskega kantona Valais Beatrice Pilloud je v današnji izjavi za javnost sporočila, da uničujoč požar v baru v smučarskem letovišču Crans-Montana ni bil podtaknjen. Požar je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah med praznovanjem novega leta v enem izmed najbolj priljubljenih predelov smučišča, kar je povzročilo precejšnjo premoženjsko škodo in prekinitev turističnih dejavnosti. Švicarski preiskovalci so po temeljiti analizi prizorišča in zbranih dokazov ugotovili, da dogodek ni bil posledica namernega dejanja ali sabotaže. Preiskava, ki jo je vodilo lokalno tožilstvo, se je osredotočila na iskanje morebitnih tehničnih napak ali malomarnosti, ki bi lahko privedle do vžiga sredi prazničnega dogajanja. Čeprav točni vzroki za nastanek ognja še niso bili v celoti razkriti javnosti, odločitev tožilstva o izključitvi namernega požiga prinaša določeno olajšanje za lokalno skupnost in lastnike objektov. Smučarsko letovišče Crans-Montana v kantonu Valais sicer velja za eno prestižnejših destinacij, kjer se v času novoletnih praznikov zadržuje veliko število tujih turistov.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval med 40 in 47 življenj ter poškodoval več kot 100 ljudi, švicarske oblasti aktivno delajo na identifikaciji žrtev. Italijanski zunanji minister je poročal o najmanj 47 smrtnih žrtvah. Camille Rast, švicarska alpska smučarka, ki prihaja iz istega kantona, je svojo prebojno zmago na svetovnem pokalu posvetila žrtvam požara.

V priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do tragičnega požara v baru Le Constellation, ki je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev. V času nesreče je bilo v objektu več kot 100 ljudi, ki so praznovali prihod novega leta. Poleg številnih mrtvih poročajo tudi o več deset hudo poškodovanih osebah, med žrtvami pa so po navedbah lokalnih oblasti tudi tuji turisti. Preiskava o vzroku nesreče še poteka, vendar prve ugotovitve kažejo, da bi lahko požar oziroma eksplozijo povzročila pirotehnična sredstva, natančneje ognjemet na steklenici šampanjca. Policija kantona Valais je potrdila, da je ogenj v trenutku zajel prostore, kar je obiskovalcem onemogočilo varen umik. Reševalne ekipe so na prizorišču našle opustošenje, identifikacija žrtev pa še vedno poteka, saj oblasti zaradi obsežnosti nesreče še ne morejo podati končnega števila preminulih.

Rusko veleposlaništvo v Jemnu je potrdilo, da prejema številne prošnje ruskih turistov, ki zaradi omejitev v letalskem prometu ne morejo zapustiti otoka Sokotra. Prizadevajo si najti način za evakuacijo ruskih državljanov z otoka in o tem obveščajo javnost preko svojega Telegram kanala.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se odnosi med Rusijo in Japonsko še naprej poslabšujejo. Za ponovno vzpostavitev meddržavnih stikov mora Tokio opustiti neprijazno politiko.

Medtem ko v Gazi krščanska skupnost ohranja praznični duh kljub težkim razmeram, se v Romuniji pripravljajo na praznike s tradicionalnimi sarmami in druženjem. Razpravljalo pa se je tudi o definiciji božičnega filma, pri čemer se je pojavilo vprašanje, ali je 'Umri pokončno' božični film.

Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je aktivnost gripe v Združenih državah Amerike dosegla najvišjo raven v zadnjih 25 letih. Izstopa nov sev virusa, imenovan subclade K. V New Yorku so zabeležili rekordno število hospitalizacij in primerov gripe, s skoraj 1000 novimi primeri v enem tednu. Zdravstveni strokovnjaki pozivajo k takojšnjemu cepljenju.

V Združenih državah Amerike se gripa hitro širi, kar je posledica nove različice virusa, imenovane "podskupina K". Pričakuje se, da se bo število primerov še povečalo zaradi prazničnih potovanj.

Večina ameriških zveznih držav poroča o visoki ali zelo visoki aktivnosti gripe, pri čemer se stopnje okužb po vsej državi še naprej povečujejo. Strokovnjaki opozarjajo, da se je sezona gripe šele začela.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, s katerim sta razpravljala o novem 20-točkovnem okviru za končanje vojne v Ukrajini. Ob srečanju so se v javnosti ponovno pojavila ugibanja o Trumpovem zdravstvenem stanju, saj so fotografije razkrile nenavadne modrice na njegovi desni roki, ki so bile domnevno prekrite z debelo plastjo ličil. Bela hiša je namigovanja zavrnila in pojasnila, da so oznake posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, kar povzroča draženje mehkih tkiv pri 79-letnem predsedniku. Hkrati se Trumpova administracija spopada z novimi očitki o nezakonitem ravnanju in korupciji. Analitiki opozarjajo na domnevno kršitev zakona o preglednosti primerov Jeffreyja Epsteina, saj naj bi administracija neupravičeno zakrivala podatke, ki ščitijo predsednikove zaveznike. Poleg tega poročila razkrivajo, da je ekipa za prenos oblasti prezrla opozorila ministrstva za pravosodje o korupcijski preiskavi proti Tomuomanu, bodočemu vodji operacij na meji. Dodatne težave povzročajo odpovedi nastopov v Kennedyjevem centru, ki ga Trump poskuša preimenovati po sebi, ter pravne analize, ki opozarjajo, da bi predsednikovo vztrajanje pri ponovnem pregonu oseb, ki jih je Joe Biden pomilostil, lahko kršilo ustavno zaščito pred dvojnim sojenjem.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija v svojih bolnišnicah oskrbela poškodovane, ki so utrpeli rane v siloviti eksploziji in naknadnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Nesreča se je zgodila v nabito polnem lokalu med praznovanjem novega leta na jugozahodu Švice, ko je prišlo do eksplozije, ki je povzročila številne žrtve in hude poškodbe med obiskovalci. Macron je po telefonskem pogovoru s švicarskim predsednikom Guyjem Parmelinom izrazil solidarnost s sosednjo državo in potrdil pripravljenost Francije na nudenje kakršne koli dodatne pomoči. Med prizadetimi v nesreči sta po prvih podatkih vsaj dva francoska državljana, ki sta bila lastnika lokala, v katerem je odjeknila eksplozija. Francoske diplomatske in konzularne službe so aktivirane in nudijo pomoč rojakom, medtem ko natančno število prepeljanih poškodovancev v Francijo še ni javno objavljeno. Pripravljenost za zdravstveno pomoč Švici je izrazila tudi Evropska komisija, ki spremlja razvoj dogodkov v tem priljubljenem alpskem turističnem središču.

Po francosko-nemškem vrhu o Ukrajini, ki je decembra 2025 potekal v Bruslju, se je pojavil dvom o politični sposobnosti nemškega kanclerja Friedricha Merza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Razkol v Evropi po vrhu je očiten.

V bolnišnici na polotoku Krim je za posledicami poškodb umrla ženska, ki je bila ranjena med napadom ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli v regiji Herson. Rusko ministrstvo za zdravje je 2. januarja 2025 potrdilo smrt žrtve, hkrati pa navedlo, da v bolnišnicah ostaja še 14 oseb, ki so bile poškodovane v istem napadu. Med hospitaliziranimi je po uradnih podatkih tudi pet otrok. Napad na naselje Horli se je zgodil v kontekstu dolgotrajnih spopadov na južni fronti, kjer ukrajinske sile izvajajo povračilne operacije na zasedenih območjih. Ruske oblasti so sporočile, da ranjenci prejemajo vso potrebno zdravstveno oskrbo, vendar podrobnosti o naravi njihovih poškodb niso v celoti razkrite. Dogodek poudarja visoko ceno konfliktov za civilno prebivalstvo v spornih regijah, ki so pod ruskim nadzorom.

Pojavili so se novi dvomi o Trumpovem zdravju zaradi vidnih modric na njegovih rokah. Župan New Yorka Zohran Mamdani je bil imenovan na položaj. Konzervativni sodniki Vrhovnega sodišča izražajo zadržke glede razširitve predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami. Trump se je v govoru v Severni Karolini hvalil z zniževanjem stroškov in izboljšanjem gospodarstva.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarja o možnosti napotitve ameriških vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru sodržavljanom izrazil trdno prepričanje v zmago Rusije v konfliktu z Ukrajino. Nagovor, ki so ga najprej predvajali na ruskem daljnem vzhodu, je zaznamoval poudarek na enotnosti naroda in podpori vojakom na fronti. Putin je državljane pozval, naj podprejo "heroje", ki se borijo v sosednji državi, pri čemer je vojno označil za ključno preizkušnjo za prihodnost države. To je bila že četrta novoletna poslanica od začetka ruske ofenzive, ki je terjala visoko humanitarno ceno na obeh straneh. Čeprav se ocene o vojaških izgubah gibljejo v desetinah ali celo stotinah tisočev, Putin v svojem govoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje. Njegove izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje konflikta, medtem ko se Rusija še vedno sooča z resnimi mednarodnimi pritiski in notranjimi izzivi zaradi dolgotrajne vojne.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sestrelili ukrajinsko vojaško letalo. Poleg tega je župan Moskve izjavil, da je ruska zračna obramba prestregla in uničila najmanj 18 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru Moskve.

Ruske sile so v noči na ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle nov obsežen zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev in njeno širšo regijo. Po poročanju lokalnih oblasti in ukrajinskega tožilstva sta bila v napadih ubita najmanj dva človeka, več oseb pa je bilo ranjenih. Ena izmed žrtev je bil pacient v zasebni medicinski kliniki v kijevskem okrožju, ki je bila neposredno tarča izstrelkov. Napadi so povzročili znatno škodo na civilni infrastrukturi in stanovanjskih objektih, kjer so izbruhnili požari. Ukrajinska vojska je pred tem izdala opozorilo o nevarnosti raketnih napadov po celotni državi, saj so ruske sile uporabile kombinacijo dronov in raket. Današnje stopnjevanje nasilja sledi nizu preteklih smrtonosnih napadov na prestolnico, kar kaže na nadaljevanje ruske strategije uničevanja kritične in civilne infrastrukture. Reševalne ekipe so bile na terenu vso noč, medtem ko tožilstvo dokumentira posledice napadov kot dokaze o morebitnih vojnih zločinih.

V Belgorodski oblasti je bil v mestu Grajvoron ranjen civilist, ko je ukrajinski FPV-dron napadel njegovo vozilo. V Brjanski oblasti sta bila ranjena dva voznika kmetijskega podjetja v napadu dveh kamikaza dronov na osebni avtomobil in vozilo za prevoz krme.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi na svojem kanalu Telegram ocenil, da je bil glavni dosežek leta 2025 vsesplošno spoznanje o neizbežnosti ruske zmage. Medvedjev je zatrdil, da se rusko gospodarstvo kljub zahodnim napovedim in sankcijam ni sesulo, temveč se je tečaj rublja okrepil, medtem ko oborožene sile nadaljujejo z bojnimi operacijami. Ruski politik se v svojem zapisu ni ustavil le pri gospodarskih in vojaških ocenah, temveč je v ostrem tonu napadel tudi neimenovanega nasprotnika, ki ga je označil za »lutko«. Ob tem je predlagal, da bi po smrti tega nasprotnika njegove posmrtne ostanke v znanstvene namene razstavili v sanktpeterburški Kunstkameri. Izjave sledijo prejšnjim zagotovilom predsednika Vladimirja Putina, da bodo vsi cilji posebne vojaške operacije v Ukrajini, zastavljeni leta 2022, zagotovo izpolnjeni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Avstrijska policija je v nedeljo dopoldne na zahodni avtocesti (A1) pri kraju Sipbachzell ustavila 22-letnega voznika, ki je z osebnim vozilom močno prekoračil dovoljeno hitrost. Civilna patrulja deželnega oddelka za promet je voznika iz okrožja Vöcklabruck izmerila pri hitrosti 231 kilometrov na uro, kar je za 101 kilometer na uro več od splošne omejitve na avstrijskih avtocestah oziroma za 89 kilometrov na uro več od omejitve na tistem odseku. Policisti so kršitelja, ki je vozil v smeri proti Dunaju, uspeli ustaviti na počivališču Allhaming v okrožju Linz-Land. Moškemu so na mestu dogodka začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Zaradi nevarne vožnje in drastične prekoračitve hitrosti so zoper njega podali prijavo na pristojne organe, grozijo pa mu visoka denarna kazen in dolgotrajna prepoved vožnje.

Število smrtnih žrtev v nesreči avtobusa BEST v Mumbaju se je povečalo na štiri, potem ko sta bili potrjeni še dve smrtni žrtvi. Priče so opisale grozljive prizore, kjer so bili pešci ujeti pod avtobusom s poškodovanimi glavami. CCTV posnetki so razkrili, da je avtobus izgubil nadzor preden je trčil v pešce.

Nizozemsko je zajelo zimsko vreme, ki je marsikje povzročilo težave v prometu in številne prometne nesreče. Kraljevi nizozemski meteorološki inštitut (KNMI) je napovedal, da bo lokalno zapadlo do deset centimetrov snega, kar je povzročilo povečano pripravljenost vzdrževalnih služb. Zaradi napovedanih padavin in poledice so na nizozemskih cestah posuli že več kot 7,2 milijona kilogramov soli, da bi zagotovili varnost na voziščih. Kljub preventivnim ukrepom so poročali o številnih incidentih, saj so se prebivalci marsikje zbudili v zasneženo jutro, ki je poleg zimskega veselja prineslo tudi nevarnosti. Pristojne službe razmere spremljajo prek neprekinjenega poročanja, saj se zimski pogoji po napovedih meteorologov še ne bodo kmalu umirili. Voznike pozivajo k previdnosti, saj se debelina snežne odeje po državi močno razlikuje.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

Policija v ameriškem mestu New Bedford je v povezavi s prometno nesrečo s smrtnim izidom, ki se je zgodila na silvestrovo, pridržala 16-letnega osumljenca iz Dartmoutha. Po navedbah urada okrožnega tožilca v Bristolu in lokalne policijske uprave je najstnik obtožen uboja z motornim vozilom in malomarne vožnje. Preiskovalci so pred aretacijo uspeli izslediti in zaseči športno terensko vozilo, s katerim naj bi osumljenec trčil v 33-letno žensko, ko je ta zapuščala novoletno bogoslužje. Incident v Massachusettsu je le eden izmed več primerov nasilja in prometnih tragedij, ki so zaznamovale prehod v novo leto. Medtem ko so organi pregona v New Bedfordu dosegli preboj s tiskovno konferenco o zasegu vozila in identifikaciji voznika, o podobnem primeru poročajo tudi iz Denverja, kjer policija še vedno išče srebrno limuzino, ki je prav tako pobegnila s prizorišča usodnega trčenja. Tragični dogodki so se zvrstili kljub predhodnim opozorilom varnostnih organov o nevarnostih na cestah med prazniki.

Oblasti v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu so vložile obtožnice proti dvema najstnikoma zaradi nasilnih dejanj s smrtnim izidom, ki so se zgodila med silvestrovanjem. V mestu New Bedford v ameriški zvezni državi Massachusetts so aretirali 16-letnika iz Dartmoutha, ki naj bi z vozilom do smrti povozil 33-letno peško Nicolasso Venture Colaj in nato pobegnil s prizorišča nesreče. Žrtev je ravno zapuščala cerkveno srečanje, ko jo je ob polnoči zadel avtomobil, osumljenec pa se bo v ponedeljek na sodišču spoprijel z obtožbo uboja. Istočasno so v južnem Londonu britanske oblasti 17-letnega fanta obtožile umora, potem ko je bil v prvih trenutkih novega leta usodno zaboden moški. Incident se je zgodil le nekaj trenutkov po odštevanju do polnoči, kar je zasenčilo praznovanje v britanski prestolnici. Oba primera poudarjata porast nasilnih dogodkov med javnimi praznovanji, pri čemer so v obeh primerih vpleteni mladoletni storilci. Policijske preiskave v obeh državah se nadaljujejo, medtem ko lokalne skupnosti žalujejo za žrtvami novoletnega nasilja.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Medtem ko se ZDA spopadajo z zimskim neurjem, nekatere regije doživljajo milejše vreme. El Paso pričakuje topel začetek leta 2026, južno Novo Anglijo pa dež in veter. V Malti napovedujejo oblačno vreme in občasne plohe za silvestrovo in novo leto. Severozahodni Oregon in jugozahodni Washington pričakujeta hladna jutra, zmrzal in meglo.

Rusija je nadaljevala z napadi na Ukrajino tudi med prazniki, ukrajinska zračna obramba je sestrelila 30 od 48 dronov. Harkovska policija poroča o treh ranjenih. Ruska vojska trdi, da je prevzela nadzor nad več ozemlji na vzhodu Ukrajine. Ukrajina je napadla rusko naftno rafinerijo z raketami Storm Shadow, s ciljem oslabiti ruski vojni stroj.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je v treh urah uničila 21 ukrajinskih brezpilotnih letal nad Rostovsko oblastjo, Krasnodarskim krajem in Azovskim morjem.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane po njem, kar je sprožilo mešane odzive. Ladje naj bi bile del "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila. Napoved je naletela na kritike, češ da gre za nepotrebno preimenovanje javnih institucij v njegovo čast, medtem ko so nekateri strokovnjaki izrazili dvom o smiselnosti takšnih ladij v sodobnem pomorskem bojevanju.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile njegovo ime. Ladje, ki bodo del "Zlate flote", naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše doslej. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot nepotrebno in samovšečno potezo, medtem ko so jo drugi pozdravili kot krepitev ameriške mornariške moči.

Ruske sile so v noči s 22. na 23. december izvedle napade z droni na ukrajinsko pristaniško infrastrukturo blizu romunske meje. Romunsko obrambno ministrstvo je zaznalo dve zračni tarči v ukrajinskem zračnem prostoru, ki sta se gibali proti mestoma Reni in Chilia. Zaradi nevarnosti so v severnem delu okrožja Tulcea in jugovzhodnem delu okrožja Galați sprožili opozorila RO-Alert.

Ruska protizračna obramba je v treh urah med 20:00 in 23:00 po moskovskem času uničila 29 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Poleg tega so med 13:00 in 20:00 nevtralizirali 132 ukrajinskih dronov nad ruskimi regijami. Uničili so tudi 17 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, vključno s tistimi v Belgorodski regiji.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki bodo poimenovane "Trump-razred" in naj bi bile del prenovljene "Zlate flote". Ladje naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo te ladje zagotovile prevlado ameriške mornarice in okrepile ameriško ladjedelništvo, čeprav so strokovnjaki izrazili dvom o smiselnosti te naložbe glede na trenutne grožnje.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij, ki bodo nosile njegovo ime, »Trump-razred«, kot del širšega prizadevanja za posodobitev ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem, ter bodo največje in najmočnejše bojne ladje, kar jih je kdaj zgradila ameriška mornarica. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot še en primer Trumpovega samopromoviranja, drugi pa so jo pozdravili kot nujno potrebno naložbo v ameriško obrambo. Trump je poudaril, da želi okrepiti ameriško vojaško prevlado in oživiti ameriško ladjedelništvo. Predsednik je tudi omenil sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Načelnica policije Janny Knol je v televizijski oddaji Pauw & De izjavila, da je bilo nasilje nad policisti med novoletno nočjo delno načrtovano.

V Bologni so v bližini parkirišča na železniški postaji našli mrtvega 34-letnega sprevodnika Trenitalie, Alessandra Ambrosia. Umrl je zaradi več vbodnih ran. Policija preiskuje posnetke nadzornih kamer, storilec pa je še vedno na begu.

V kalifornijskem zabaviščnem parku Disneyland se je med zimskimi počitnicami zgodil nasilen incident, v katerem je oče utrpel hude poškodbe glave. Do spora je prišlo v vrsti za priljubljeno atrakcijo Indiana Jones Adventure, ko so se obiskovalci sprli zaradi domnevnega preskakovanja vrste. Po navedbah prič se je verbalni konflikt hitro sprevrgel v fizično obračunavanje, v katerem je bil moški huje poškodovan. Policija v Anaheimu je potrdila, da dogodek že preiskujejo kot nasilen napad. Zabaviščni park je bil v času incidenta zaradi praznikov močno zaseden, kar je dodatno stopnjevalo napetosti med čakajočimi obiskovalci. Varnostna služba parka in policisti so morali posredovati, da so preprečili nadaljnje nasilje, medtem ko so poškodovanega očeta oskrbeli reševalci. Za zdaj podrobnejših informacij o stanju žrtve ali morebitnih aretacijah policija še ni razkrila.

V eksploziji v džamiji v sirijskem mestu Homs je umrlo najmanj osem ljudi, 21 pa je bilo ranjenih. Sirijske zdravstvene oblasti so potrdile smrtne žrtve in poškodbe.

Na glavni železniški postaji v nemškem mestu Duisburg je na silvestrovo prišlo do silovitega fizičnega obračuna, v katerem je umrl 67-letni moški. Po poročanju lokalnih oblasti se je spor med vpletenimi razvil v fizično nasilje, ki je bilo za starejšega moškega usodno. Policija je nemudoma zavarovala območje dogodka in začela zbiranje dokazov. Zaradi suma kaznivega dejanja uboja oziroma umora je bila ustanovljena posebna morilska komisija, ki bo preiskala natančne okoliščine in vzroke za izbruh spora. Identiteta drugih udeležencev pretepa in morebitni motivi za napad za zdaj javnosti še niso znani, prav tako ni informacij o morebitnih aretacijah. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na analizo posnetkov nadzornih kamer in zaslišanje prič, ki so se v času incidenta nahajale na postaji.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v telefonskem pogovoru s premierjem Kambodže pozval Kambodžo in Tajsko, naj končata nasilje, ki je med državama izbruhnilo 7. decembra.

Nemški organi pregona so na novoletno jutro v starem mestnem jedru Düsseldorfa obravnavali primer poskusa uboja. Kljub siceršnji razmeroma mirni silvestrski noči v mestu se je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja zgodil nasilen incident, ki je zahteval takojšnje posredovanje policijskih enot. Podrobnosti o storilcih in motivu za dejanje policija sprva ni razkrila, so pa zaradi resnosti dogodka že ustanovili posebno komisijo za umore, ki bo vodila preiskavo. Preiskovalci trenutno zbirajo dokaze na kraju dogodka in iščejo morebitne priče, ki bi lahko pomagale pri razjasnitvi okoliščin nasilnega dejanja. Incident je močno zaznamoval praznično dogajanje v mestu, ki je sicer znano po množičnih praznovanjih na prostem. Gre za osamljen primer hujšega nasilja v sicer mirnejšem prazničnem obdobju, vendar stopnja nevarnosti in narava dejanja zahtevata poglobljeno kriminalistično preiskavo, ki je že v teku.

V etnično motiviranih napadih sudanskih paravojaških sil za hitro podporo (RSF) je bilo v različnih delih regije Darfur ubitih več kot 200 civilistov, vključno z ženskami in otroki. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Sudanu zaradi stopnjevanja nasilja v Darfurju.

Po požaru v baru v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj in povzročil 119 poškodb, je Nemčija postala eno izmed glavnih reševalnih središč za pomoč. Državno tožilstvo še naprej preiskuje vzroke požara in ne izključuje možnosti malomarnosti.

Po najnovejših poročilih je v nedeljskem trčenju dveh helikopterjev v Hammontonu v New Jerseyju umrla ena oseba, medtem ko je druga utrpela kritične poškodbe.

Državno tožilstvo v Trierju je uradno zahtevalo izročitev 19-letnega nemškega državljana, ki je osumljen umora treh družinskih članov na Zelenortskih otokih med dopustovanjem. Preiskava dogodka še poteka.

Nemška policija nadaljuje obsežno iskalno akcijo za skupino zamaskiranih storilcev, ki so med božičnimi prazniki izvedli tehnološko dovršen rop v podružnici hranilnice Sparkasse v zahodni Nemčiji. Vlomilci so po vzoru filmskih scenarijev iz sosednje parkirne hiše prevrtali steno v bančni trezor, kjer so odprli več kot 3.000 sefov. Po zadnjih podatkih so tatovi odtujili gotovino, zlato in nakit, katerih vrednost ocenjujejo na približno 100 milijonov evrov (105 milijonov ameriških dolarjev). Preiskovalci so ugotovili, da so storilci izkoristili praznično zaprtje banke in uporabili industrijsko vrtalno opremo za vstop v varovano območje. Čeprav so prve ocene škode kazale na nižje zneske, se je po natančnem popisu izkazalo, da gre za enega največjih bančnih ropov v zgodovini države. Policija trenutno preučuje posnetke nadzornih kamer in sledi morebitnim sledem v parkirni hiši, vendar storilci ostajajo na prostosti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po tragičnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval okoli 40 življenj, so oblasti identificirale prve štiri žrtve. Preiskovalci se osredotočajo na preverjanje varnostnih ukrepov v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo. Preživeli so opisali začetno zmedo, saj so sprva mislili, da je požar le šala.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v natrpanem baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah lokalne policije je življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 oseb pa je bilo poškodovanih, od tega jih je več v kritičnem stanju zaradi hudih opeklin. Med žrtvami in pogrešanimi je veliko mladih, vključno z najstniki iz Švice in tujine. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropne obloge. Prišlo je do t. i. preskoka ognja (flashover), ki je povzročil skoraj trenutno vžig celotnega prostora in paniko med več sto obiskovalci, ki so poskušali pobegniti skozi ozke izhode. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti tragedije razglasile petdnevno žalovanje, hkrati pa poteka zahteven proces identifikacije žrtev. Več huje poškodovanih so zaradi zasedenosti domačih kapacitet prepeljali v specializirane enote za opekline v sosednjih državah.

Švicarske oblasti so potrdile, da so ognjemetne fontane na steklenicah šampanjca najverjetneje povzročile smrtonosni požar v baru v smučarskem središču Crans-Montana. Zaradi požara je umrlo 40 ljudi, 119 je bilo poškodovanih. Plameni so se hitro razširili, saj so zajeli strop, obložen s peno. Poškodovane so prepeljali v bližnje države.

V silovitem požaru, ki je izbruhnil v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana med novoletnim praznovanjem, je umrlo najmanj 40 ljudi, okoli 100 je bilo poškodovanih. Med žrtvami so tudi tuji turisti. Oblasti so sporočile, da je prišlo do silovite eksplozije v baru.

Preiskovalci v švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana so ugotovili, da je uničujoč požar v lokalu Le Constellation najverjetneje povzročila uporaba pirotehničnih sredstev na steklenicah šampanjca. Ognjeni zublji so se hitro razširili med množico mladih obiskovalcev, ki so v lokalu praznovali silvestrovo. Po navedbah lokalnih oblasti so se iskre iz tako imenovanih fontan na steklenicah preveč približale stropni oblogi, kar je povzročilo takojšen vžig in hitro širjenje ognja. Zaradi nesreče je bilo poškodovanih več deset ljudi, med katerimi so številni utrpeli hude opekline. Žrtve, ki se večinoma borijo za življenje, so prepeljali v specializirane enote za opekline po vsej državi. Švicarske oblasti nadaljujejo s podrobno preiskavo dogodka, medtem ko reševalne ekipe opozarjajo na resnost stanja poškodovancev, ki so bili v času izbruha ognja ujeti v zaprtem prostoru. Lokal Le Constellation je v požaru utrpel ogromno materialno škodo.

V Združenih državah Amerike, blizu obale Teksasa, se je v ponedeljek zrušilo mehiško vojaško letalo. V nesreči je umrlo šest ljudi. Letalo je poletelo iz Meride v mehiški zvezni državi Jukatan in prevažalo otroka s hudimi opeklinami v bolnišnico v Galvestonu. Vzrok nesreče zaenkrat še ni znan, letalo pa je strmoglavilo v morje tik pred pristankom na letališču Scholes.

Med novoletnim praznovanjem v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je prišlo do eksplozije in požara, v katerem je umrlo približno 40 ljudi, okoli 115 pa je bilo ranjenih. Mnogi so hudo poškodovani. Oblasti so zaprle območje okoli smučarskega središča in prepovedale prelete nad Crans-Montano. Reševalne službe so pod velikim pritiskom.

V požaru, ki je izbruhnil v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana med novoletnimi praznovanji, je umrlo približno 40 ljudi, okoli 115 pa je bilo ranjenih. Švicarske oblasti so se odzvale na eksplozijo in požar.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je v zgodnjih jutranjih urah zgodila silovita eksplozija, ki ji je sledil uničujoč požar. Tragedija se je odvila okoli 1.30 zjutraj v enem izmed lokalnih barov, kjer je potekalo praznovanje novega leta. Po podatkih lokalne policije je v ognju življenje izgubilo več deset ljudi, številni drugi pa so poškodovani. Oblasti so sporočile, da vzrok eksplozije uradno še ni potrjen, vendar prve ugotovitve preiskave kažejo na nesrečo in ne na namerno dejanje. Prizorišče nesreče v tem prestižnem turističnem kraju ostaja zavarovano, medtem ko reševalne ekipe nadaljujejo z delom. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v regiji v zadnjih letih, ki je zahtevala izjemno visok krvni davek med obiskovalci zabave.

V švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v noči na 1. januar v baru prišlo do silovite eksplozije in požara, v katerem je po podatkih lokalne policije življenje izgubilo približno 40 ljudi. Več kot 100 oseb je bilo ranjenih, mnogi med njimi so utrpeli hude opekline in so v kritičnem stanju. Oblasti v kantonu Valais so zaradi dogodka razglasile izredne razmere, reševalne službe pa so na kraju nesreče nudile nujno medicinsko pomoč številnim domačim in tujim gostom. Preiskovalci so za zdaj izključili možnost terorističnega napada. Po prvih neuradnih informacijah naj bi bila za nesrečo usodna nepravilna uporaba pirotehničnih sredstev znotraj objekta. Zaradi nacionalne tragedije je švicarski predsednik Guy Parmelin odpovedal tradicionalni novoletni nagovor narodu, ki je bil načrtovan za 2. januar. Medtem ko so francoske oblasti potrdile poškodbe dveh svojih državljanov, Rusija in Bolgarija za zdaj ne poročata o žrtvah med svojimi državljani.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta prišlo do silovite eksplozije v enem izmed lokalnih barov, ki je zahtevala več smrtnih žrtev. Po navedbah lokalne policije je eksploziji sledil obsežen in hiter požar, v katerem je bilo poleg smrtnih žrtev tudi več oseb poškodovanih. Dogodek se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah na novoletni dan, ko je bilo v baru še vedno veliko gostov. Na prizorišču nesreče se je takoj začela obsežna reševalna akcija, ki je trajala pozno v jutro. Gasilci in reševalne službe so se spopadali z ognjenimi zublji, medtem ko so policisti zavarovali območje in začeli s preiskavo vzroka eksplozije. Identiteta žrtev in natančno število poškodovanih uradno še nista bila potrjena, saj preiskovalci še vedno pregledujejo ruševine objekta. Švicarske oblasti so sporočile, da vzrok za eksplozijo trenutno še ni znan in da so vse možnosti odprte.

Anketa je pokazala, da bi se morala zunanja politika nemške vlade pod vodstvom kanclerja Merza (CDU) v novem letu osredotočiti predvsem na Evropo, obrambo in soočanje z avtokracijami. Prioritete so se v primerjavi s prejšnjimi leti precej spremenile.

Donald Trump in Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, Bela hiša je potrdila pogovor. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da se Kremlj strinja s Trumpom, da je mir bližje, vendar pod pogojem, da se ukrajinske obrambne sile umaknejo iz Donbasa. Ušakov je dejal, da je Trump bil "ogorčen" zaradi napada na Putinovo rezidenco.

Rusija je izvedla obsežen napad na Ukrajino, pri čemer je uporabila 38 raket in 635 dronov, vključno s Shahedi, Gerberami in Kinzhali. Ukrajinske obrambne sile so sporočile, da so nevtralizirale 34 raket in 587 dronov. Napad je povzročil izpade električne energije v več mestih in zahteval najmanj tri življenja. Rakete in deli sestreljenih dronov so prileteli v 21 lokacij, deli pa so padli v 8 lokacij.

Donald Tramp in Volodimir Zelenski sta se na Floridi pogovarjala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Putin je izjavil, da bo Rusija rešila konflikt z orožjem, če Kijev ne bo pristal na mirna sredstva. Ukrajinski predsednik Zelenski trdi, da Rusija želi nadaljevati vojno, medtem ko Rusija trdi isto za Ukrajino. Ruska protizračna obramba je sestrelila 25 ukrajinskih dronov nad šestimi ruskimi regijami. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opozoril, da bo vsak evropski vojaški kontingent v Ukrajini postal legitimna tarča ruskih sil.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina aktivno sodeluje z Združenimi državami Amerike v mirovnih prizadevanjih. Poudaril je, da je ključnega pomena, da Rusija ne ovira tega procesa in da je potreben dodaten pritisk na Moskvo, če ne bo sodelovala.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po obisku poveljniškega centra za operacije v Ukrajini izjavil, da Rusija stopnjuje pritisk na ukrajinske sile na vseh frontah. Natančnejših informacij o obisku ali nadaljnjih korakih ni podal.

Vladimir Putin je med obiskom ruskega generalštaba trdil, da so ruske sile zavzele Mirnohrad (Dimitrov) in Huljajpolje. Ponovil je, da bo Rusija dosegla svoje cilje v Ukrajini s silo, če Kijev ne bo želel miru in diplomatske rešitve konflikta. Ukrajinski predsednik Zelenski medtem Rusijo obtožuje priprav na volitve na zasedenih ozemljih.

Ukrajina je objavila celovit mirovni načrt, sestavljen iz 20 točk, ki je bil ustvarjen skupaj z Združenimi državami Amerike. Načrt naj bi postal temeljni dokument za končanje vojne.

Oblasti so zaključile iskanje gorskih levov na odmaknjeni poti v Koloradu, kjer je bila usodno napadena pohodnica. Ubita sta bila dva gorska leva, od katerih je imel eden na sebi človeški DNK. Tretjega gorskega leva niso našli.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

V stanovanjskem objektu v francoskem mestu Grenoble je v noči na ponedeljek, 5. januarja 2026, odjeknila močna eksplozija, ki je povzročila precejšnjo gmotno škodo. Po navedbah lokalne policije je eksplozivna naprava, ki je bila aktivirana okoli 2. ure zjutraj v četrti Villeneuve, popolnoma uničila dvoje vrat, poškodovala tretja ter povzročila počrnitev sten v skupnih prostorih stavbe. Na kraju dogodka so preiskovalci odkrili ostanke eksplozivnega telesa, vendar motiva za napad za zdaj še niso ugotovili. Kljub silovitemu poku, ki je prebudil stanovalce, v incidentu ni bil nihče poškodovan. Po eksploziji je približno petdeset stanovalcev samoiniciativno zapustilo svoje domove, vendar se po pregledu objekta niso poročali o morebitnih žrtvah. Policija je nemudoma odprla preiskavo, s katero želijo ugotoviti storilca in okoliščine napada, saj odgovornosti za dejanje do tega trenutka ni prevzela nobena skupina.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Iranska policija je v kraju Malard, natančneje na trgu Golha v soseski Marlik, identificirala in pridržala 18-letnega moškega. Po navedbah lokalnih organov pregona so mladeniča ujeli med dejanjem vandalizma, ko je s kamenjem napadel policijsko vozilo. Oblasti so dogodek označile za delo »prevaranega posameznika«, ki je skušal izvajati sabotažo. Po aretaciji so bili objavljeni prvi videoposnetki osumljenca v spremstvu policije. Pridržanje so izvedli pripadniki enote za javno varnost, ki so mladeniča spremljali med operativnim posegom na terenu. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora, osumljenec pa se trenutno nahaja v policijskem pridržanju zaradi obravnave kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in napada na uradno osebo.

V teksaškem mestu Corpus Christi se je začelo sojenje policistu, obtoženemu nezaščite učencev med streljanjem leta 2022 v Uvaldeju. Na sojenju naj bi pričale tudi družine umrlih učencev.

Po vojni v Ukrajini se je Nizozemska začela pripravljati na možno konfrontacijo z Rusijo. Minister za obrambo Ruben Brekelmans in poveljnik oboroženih sil Onno Eichelsheim sta spregovorila o tem, kaj lahko Nizozemska pričakuje v primeru konflikta.

Na silvestrovo je v Alepu samomorilski napadalec ciljal policijsko patruljo, pri čemer je ubil enega policista in ranil dva pripadnika varnostnih sil. Napadalec je sprožil samomorilski pas, ko so ga policisti poskušali pridržati med varovanjem novoletnih praznovanj.

Odločitev, sprejeta na vrhu EU, da se Ukrajini odobri posojilo brez uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, je bila po poročanju Euronews 'hladen tuš' za nemškega kanclerja Friedricha Merza.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Evropska unija je bila kritizirana, ker naj bi z odločitvijo, da ne zaseže zamrznjenega ruskega premoženja, temveč Ukrajini nameni 90 milijard evrov posojila iz proračuna EU, 'razočarala Kijev'. Ta poteza naj bi Ukrajini onemogočila zagotovljeno financiranje za prihodnji dve leti in otežila zagotavljanje evropske pomoči.

Italijanski časnik Il Fatto quotidiano poroča, da je odločitev Evropske unije o novem posojilu za Kijev politični poraz za Volodimirja Zelenskega in njegove evropske partnerje, ki niso uspeli doseči zaplembe ruskih sredstev. Časnik poudarja, da je leto 2025 za Ukrajino najslabše zaradi pomanjkanja ameriške podpore, korupcijskega škandala in neuspehov na fronti. EU se je odločila za posojilo namesto uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Ameriški delniški trg je v torek zabeležil rast, pri čemer je indeks S&P 500 dosegel novo rekordno vrednost. Rast so spodbudile predvsem tehnološke delnice, vključno z delnicami podjetja TSMC, katerih ADR (American Depositary Receipt) se je povečal za 1,3 % in dosegel premijo 25,6 % v primerjavi s trgovanjem v Tajpeju. Kljub močnim gospodarskim podatkom, ki so zmanjšali pričakovanja o znižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve (Fed), so delnice nadaljevale rast, podprte z upanjem na 'novoletni reli'.

Japonska je dodatno povečala svoje obrambne izdatke zaradi zaznane grožnje s strani Kitajske in Severne Koreje. Novi proračun vključuje skoraj 50 milijard evrov za obrambo, kar predstavlja 3,5-odstotno povečanje, kljub visokemu državnemu dolgu.

V ruski regiji Voronež je bil v torek, 6. decembra 2026, začasno ustavljen železniški promet na odseku Jevdakovo–Saguni zaradi poškodb železniške infrastrukture. Po navedbah tiskovne službe Jugovzhodne železnice (JuVŽD) so poškodbe kontaktne mreže in tirov povzročili ostanki sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki so padli na območje proge ob 3. uri in 2 minuti po lokalnem času. Zaradi incidenta so zabeležili večje zamude potniških vlakov, ki so namenjeni v Moskvo in iz nje. Ruske tehnične službe so nemudoma začele popravila na poškodovanem odseku in po nekaj urah ponovno vzpostavile prevoznost proge. Ruski uradniki so potrdili, da je bila infrastruktura tarča napada, vendar so poudarili, da so sistemi zračne obrambe letalnik uspešno prestregli, škoda pa je nastala zgolj zaradi padajočih delov uničenega objekta. V incidentu po trenutnih podatkih ni bilo žrtev med potniki ali železniškim osebjem.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuelska vlada je obsodila napade in obtožila ZDA agresije zaradi venezuelskega bogastva. Nicolás Maduro je ZDA obtožil vojaškega napada na Venezuelo.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.

Venezuelska vlada je obsodila ameriško vojaško agresijo in jo označila za poskus prevzema nafte in mineralov. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Viri blizu opozicije poročajo, da naj bi šlo za dogovorjen odhod, ne za klasično vojaško akcijo. V Caracasu so se slišale eksplozije, deli mesta so ostali brez elektrike. Trump je izjavil, da so Madura zajeli in ga odpeljali iz države, kjer mu bodo sodili za narko-terorizem.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v soboto zjutraj izvedle vojaške napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških uradnikov je Trump ukazal napade na strateške lokacije znotraj države, kar je v prestolnici sprožilo vsaj sedem močnih eksplozij in prelete nizko letečih letal. Predsednik Nicolas Maduro je zaradi napadov že razglasil izredne razmere v državi in dogodke označil za poskus ZDA, da prevzamejo nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nafto in minerali. Operacija je povzročila obsežne izpade električne energije v delih Caracasa, ameriške letalske oblasti pa so nemudoma prepovedale vse lete v venezuelskem zračnem prostoru. Trump je medtem podal izjavo, da je bil Maduro ujet in prepeljan iz države, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu še ni. Razmere v regiji so se po večtedenskem stopnjevanju napetosti in predhodnih manjših incidentih na morju ter kopnem močno zaostrile, kar predstavlja neposreden vojaški poseg ZDA v suverenost južnoameriške države.

V obsežnem ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih sobotnih urah, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Informacijo o žrtvah je pod pogojem anonimnosti potrdil visoki venezuelski uradnik, ki je navedel preliminarne podatke o posledicah vojaške operacije. Napad predstavlja drastično zaostritev napetosti med državama, čeprav uradne podrobnosti o specifičnih ciljih in razlogih za napad še niso v celoti razjasnjene. Ameriške sile so operacijo izvedle v času povečanih diplomatskih trenj, poročila pa nakazujejo, da so bili med ubitimi številni posamezniki, ki niso bili neposredno vključeni v vojaške dejavnosti. Venezuelske oblasti trenutno ocenjujejo celotno škodo na infrastrukturi in preverjajo končno število žrtev, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo pričakuje uradno pojasnilo Washingtona glede legitimnosti in obsega tega vojaškega posredovanja.

Glavni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksander Sirski je po poročanju nekaterih medijev organiziral in plačal zdravljenje svojega očeta v zasebni kliniki v Podmoskovju. Stanislav Sirski, ki trpi za težko boleznijo, naj bi bil v rusko zdravstveno ustanovo napoten v času novoletnih praznikov, da bi mu zagotovili stalno in kakovostno nego. Poročila navajajo, da je general Sirski osebno poravnal stroške storitev zasebnega medicinskega centra v državi, s katero je Ukrajina v vojni. Informacije o domnevnih finančnih transakcijah in logistični pomoči družinskim članom v Rusiji so sprožile številna vprašanja o zasebnih povezavah vrha ukrajinske vojske z Rusko federacijo. Kljub uradnemu položaju in odgovornostim, ki jih ima Sirski v Kijevu, njegovi sorodniki še vedno prebivajo na ruskem ozemlju, kar povečuje kompleksnost njegovega osebnega položaja v času trajajočih sovražnosti. Navedbe o ponovnem plačilu zdravstvenih storitev nakazujejo na redne stike med poveljnikom in njegovo družino v Rusiji.

Po poročanju CNN in New York Timesa naj bi CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump ni želel potrditi, ali je ameriška vojska ali CIA izvedla napad na venezuelski objekt, ki naj bi bil uporabljen za tihotapljenje drog. Podrobnosti o lokaciji in naravi objekta niso znane.

Ugandska vlada je v ponedeljek sprejela odločitev o prepovedi neposrednih prenosov nemirov, nezakonitih sprevodov in drugih nasilnih incidentov. Ukrep je bil uveden v času priprav na prihajajoče volitve, na katerih si predsednik Yoweri Museveni prizadeva za podaljšanje svoje štiridesetletne vladavine. Ministrstvo za obveščanje je ob tem prepovedalo tudi razširjanje kakršnih koli vsebin, ki bi jih bilo mogoče označiti za spodbujanje k sovraštvu ali nasilju. Novi predpisi močno omejujejo delovanje medijskih hiš in novinarjev na terenu, saj oblasti trdijo, da tovrstni prenosi ogrožajo javni red in mir. Kritiki režima in zagovorniki svobode tiska opozarjajo, da gre za poskus utišanja opozicije in preprečevanje dokumentiranja morebitnih nepravilnosti ali policijskega nasilja med volilnim procesom. Odločitev odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se v preteklosti protivladni protesti pogosto končali s smrtnimi žrtvami in množičnimi aretacijami.

Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. V Houstonu so potekala praznovanja in protesti po ameriški operaciji v Venezueli, medtem ko so se v New Yorku spopadli protestniki za in proti Maduru. Trgi se na aretacijo Madura niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči nadaljevanja vojne z Rusijo izjavil, da je Ukrajina pripravljena na izvedbo volitev, ter pozval mednarodne partnerje k pomoči pri njihovi organizaciji. Zelenski je poudaril, da se ne oklepa svojega položaja in da bi izvedba volitev lahko prispevala h končanju konflikta, če bi to pomenilo utrditev legitimnosti v času krize. Izjave prihajajo v obdobju, ko se ukrajinska stran kljub nenehnim spopadom trudi ohraniti demokratične procese in stabilnost državnosti. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje v zračnem prostoru nad Rusijo, kjer je ruska zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila več kot sto ukrajinskih dronov. Zaradi varnostnih tveganj je ruska agencija za letalstvo Rosavijacija uvedla začasne omejitve letov na več ruskih letališčih, vključno z moskovskim letališčem Vnukovo. Ukrajina s stopnjevanjem napadov na rusko infrastrukturo, predvsem na letališča in naftne objekte, spreminja strategijo, s katero želi oslabiti rusko vojaško logistiko in energetsko moč.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil nov mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki ga vodijo ZDA. Načrt vključuje umik ruskih sil in možnost izvedbe predsedniških volitev po doseženem dogovoru. Zelenski je izrazil pripravljenost na določene kompromise glede ozemlja v regiji Donbas. Dokument bo dopolnjen z dodatnimi dvostranskimi sporazumi med ZDA in Ukrajino o varnostnih jamstvih in povojni obnovi. Ukrajina naj ne bi bila več zavezana k prepustitvi regije Doneck.

Volodimir Zelenski je napovedal možnost predsedniških volitev takoj po sklenitvi dogovora o končanju ruske invazije. V novem mirovnem načrtu, usklajenem z ZDA, Ukrajina ne zahteva več odpovedi regiji Doneck. Zelenski je nakazal pripravljenost na kompromise glede ozemlja v vzhodni regiji Donbas, ki si jo lasti Rusija, s predlogom o umiku vojakov.

Emmanuel Macron je napovedal, da bo v začetku januarja v Parizu "koalicija pripravljenih" usklajevala obseg in podrobnosti varnostnih jamstev za Ukrajino. Donald Trump je po srečanju z Zelenskim dejal, da sta Rusija in Ukrajina morda zelo blizu koncu vojne in da je dogovor o miru med Ukrajino in Rusijo pripravljen na 95%. Ukrajinski mediji poročajo, da so pogovori med Trumpom in Zelenskim uničili mirovni načrt Kijeva.

Ruska vojska je prevzela nadzor nad vasjo Dibrova v vzhodni ukrajinski regiji Doneck, kar Moskva označuje za nov strateški napredek sredi intenzivnih spopadov na več frontah. Napredovanje ruskih sil se odvija vzporedno s stopnjevanjem diplomatskih pritiskov s strani Kremlja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v torek izjavil, da Kijev za podpis kakršnega koli mirovnega sporazuma z Moskvo potrebuje javni mandat, ki bi ga po njegovih besedah zagotovile le nove volitve. Lavrov trdi, da mora biti nova ukrajinska vlada izvoljena na zakonitem in vključujočem glasovanju, preden se lahko formalno konča konflikt. Predsedniške in parlamentarne volitve v Ukrajini so trenutno preložene zaradi veljavnega vojnega stanja, kar Moskva uporablja kot argument za izpodbijanje legitimnosti trenutnih ukrajinskih oblasti pri sklepanju dolgoročnih mednarodnih zavez. Do teh izjav prihaja v času, ko so mirovni pogovori, ki so v preteklosti potekali v Turčiji, povsem zastali, na terenu pa se vrstijo napadi z droni in siloviti kopenski spopadi. Ruska stran s temi zahtevami še dodatno zaostruje pogoje za morebitna prihodnja pogajanja, medtem ko na bojišču nadaljuje s poskusi okupacije dodatnih ozemelj v regiji Donbas.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Romunski predsednik Nicușor Dan je med potovanjem v Pariz z vojaškim letalom izjavil, da trenutno ni primeren čas za nakup predsedniškega letala. Omenil je tudi, da je bil med 4,5-urnim letom odrezan od dogajanja v Romuniji. Poleg tega je delil informacijo, da za božič vedno je fižol s kolenico.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v zadnjih 24 urah uničili 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Poleg tega so prestregli dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Komunistična partija Grčije (KKE) je ostro kritizirala grško vlado zaradi nedavnega obsežnega izpada sistemov v letalskem prometu, ki je povzročil t. i. black-out na letališčih po državi. Po mnenju stranke so glavni razlogi za kolaps zastarela infrastruktura in pomanjkanje strokovnega osebja, kar naj bi bila neposredna posledica vladne politike, ki daje prednost dobičku pred varnostjo potnikov in zaposlenih. KKE trdi, da vlada namesto jasnih odgovorov o vzrokih ponuja le prazne obljube o modernizaciji in iskanju krivcev. V izjavi za javnost je tiskovni urad centralnega komiteja KKE poudaril, da so kontrolorji zračnega prometa in drugi letališki delavci že dlje časa opozarjali na kritično stanje sistemov, vendar so bila njihova opozorila prezrta. Stranka meni, da gre za sistemski problem privatizacije in varčevalnih ukrepov, ki ogrožajo osnovno varnostno infrastrukturo v prometnem sektorju. Odziv ministra za infrastrukturo in promet so označili za nezadosten, saj se po njihovem mnenju izogiba prevzemu odgovornosti za slabo upravljanje javnega sektorja.

Nigerijska komisija za policijske službe (PSC) je izdala uradno opozorilo glede poskusov izsiljevanja kandidatov, ki se potegujejo za zaposlitev v nigerijskih policijskih silah (NPF). Po navedbah vodje protokola in odnosov z javnostmi na sedežu PSC v Abuji, Tortyja Njokuja Kaluja, so prejeli več poročil o spletnih kavarnah in posameznih agentih, ki kandidatom za registracijo nezakonito zaračunavajo visoke zneske. Ti zneski naj bi dosegali 15.000 nigerijskih nairov (približno 9 evrov) ali več. Komisija je v izjavi za javnost poudarila, da je celoten postopek prijave za zaposlitev v policiji popolnoma brezplačen. Institucija je kandidate pozvala, naj ne nasedajo prevarantom in naj ne plačujejo nobenih pristojbin za storitve, ki bi morale biti dostopne brez stroškov. Ukrep je bil sprejet po tem, ko so se pojavile informacije o razširjenih zlorabah v spletnih centrih, kjer so nepošteni posamezniki izkoriščali nevednost iskalcev zaposlitve. S tem odločnim korakom želi PSC zaščititi integriteto zaposlovalnega postopka in zagotoviti, da revščina ali prevare ne bi preprečile usposobljenim posameznikom vstopa v varnostne sile. Organi pregona bodo pozorno spremljali dejavnosti spletnih kavarn in proti kršiteljem, ki izkoriščajo kandidate, ustrezno ukrepali.

Turške oblasti so prijele 115 osumljencev, povezanih z ISIS, ki naj bi načrtovali napade med božičnimi in novoletnimi prazniki. ISIS je pozval k dejanjem proti nemuslimanom. Avstralija je izdala opozorilo za potovanja v Turčijo po aretaciji osumljencev, ki so načrtovali teroristične napade.

Greto Thunberg so aretirali v središču Londona med demonstracijami v podporo palestinskim aktivistom, ki so gladovno stavkali. Aretacijo so potrdili različni viri, vključno s Sky News in drugimi mednarodnimi mediji.

Izraelski obrambni minister Jisrael Kac je izjavil, da Izrael nikoli ne bo popolnoma umaknil svojih vojakov iz območja Gaze. Kljub temu so Palestinci poročali o nadaljnjem izraelskem nasilju in kršitvah premirja.

Francoska mornarica je objavila posnetke operacije specialne enote, ki je v Atlantskem oceanu zasegla ribiško ladjo "ΟΥΡANIA A", ki naj bi bila v lasti "grškega Escobarja". Na ladji so našli 4,1 tone kokaina. Posadka je bila aretirana in izročena grškim oblastem, štiri osebe, vključno z domnevnim vodjo tihotapljenja, so že v priporu. Slednji zanika lastništvo nad ladjo in trdi, da jo je prodal že pred meseci.

V petek je palestinski napadalec na severu Izraela z avtomobilom zapeljal v množico in z nožem napadel ljudi, pri čemer sta umrli dve osebi, dve pa sta bili ranjeni. Napadalec je bil iz zasedenega Zahodnega brega in je bil ustreljen. Po napadu je Izrael sprožil vojaško operacijo v domnevnem napadalčevem domačem kraju na Zahodnem bregu.

Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci napadli palestinske domove in izruvali oljke. Pri tem je bil ranjen osemmesečni dojenček. Po navedbah organizacije za zaščito pravic Al-Baydar so naseljenci s kamni napadli hiše v bližini Hebrona, uničili pa so tudi več deset oljk v bližini Salfita.

V japonski prefekturi Šizuoka je moški, oborožen s katano, napadel zaposlene v tovarni Yokohama Rubber Mishima v mestu Mišima. V napadu je bilo ranjenih 15 ljudi.

Obrambni minister Pete Hegseth je sprožil upravni postopek proti demokratskemu senatorju Marku Kellyju zaradi njegovega sodelovanja v videoposnetku, v katerem je s še petimi demokrati opozarjal pripadnike ameriške vojske, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Hegseth je Kellyju izdal uradni opomin in ukazal mornarici, naj preveri njegov čin in pokojnino. Ukrep je sprožil razpravo o političnem vplivu na vojsko.

Po poročanju tujih medijev, vključno z revijo Military Watch Magazine (MWM), so obsežne dobave ameriškega orožja Ukrajini izčrpale zaloge Združenih držav. Pomanjkanje naj bi ogrozilo operativne sposobnosti ameriške vojske.

Trump je po srečanju z Zelenskim svoje svetovalce poslal Putinu, da ga obvestijo o vsebini pogovorov. Putin je Trumpa obvestil o poskusu napada z brezpilotnimi letalniki na njegovo rezidenco. ZDA naj bi Kijevu svetovale, naj ne zahteva premirja, temveč naj se osredotoči na celovito rešitev konflikta. Leta 2025 sta Putin in Trump opravila 10 telefonskih pogovorov.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo ameriških vojnih ladij, ki bodo poimenovane po njem in bodo del "Zlate flote". Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo, spet drugi pa so jo pozdravili kot okrepitev ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje najhitrejše, največje in stokrat močnejše od vseh dosedanjih bojnih ladij, opremljene pa bodo tudi z umetno inteligenco in lasersko tehnologijo. ZDA načrtujejo sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času, ko ZDA pospešujejo prizadevanja za mirovni dogovor med Kijevom in Moskvo. Rusija je obtožila Ukrajino in njene zaveznike iz EU, da poskušajo torpedirati mirovni načrt ZDA. Trump je izrazil optimizem glede možnosti dosega dogovora, medtem ko Rusija poudarja, da se ukrajinski mirovni načrt razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA. Sočasno je Rusija izvedla napade na Kijev, zaradi česar je na stotisoče ljudi ostalo brez elektrike.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril podrobnosti najnovejšega mirovnega načrta za Ukrajino, ki ga vodijo ZDA, in dejal, da so se o njem dogovorili pogajalci iz Kijeva in Washingtona. Načrt vključuje demilitarizirana območja, ključna vprašanja pa ostajajo odprta, zlasti glede prepustitve ozemlja Rusiji in odziva Moskve na nove pogoje. Zelenski je izjavil, da so pogajalci "zelo blizu" dokončanemu mirovnemu predlogu, ki bi končal rusko-ukrajinsko vojno, vključno z varnostnimi jamstvi ZDA, ki bodo potrebovala pregled v kongresu.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je pohvalil vezi svoje države z Rusijo in dejal, da so okrepljene s »skupno krvjo, življenjem in smrtjo v istem jarku«. Severna Koreja je razkrila tudi prvo jedrsko podmornico. Visoki predstavniki obeh držav so izrazili upanje za poglobitev sodelovanja.

Andrew Korybko poudarja, da obstajajo logični vojaški in strateški razlogi, zakaj Vladimir Putin ne želi osvojiti celotne Ukrajine. Tulsi Gabbard je obsodila poročilo Reutersa, ki trdi, da Putin ni opustil svojih ciljev zavzetja celotne Ukrajine, kot laž, ki spodkopava Trumpova prizadevanja za mir in tvega morebitno vročo rusko-ameriško vojno. Medtem naj bi se Putin pri vojaških operacijah v Ukrajini zanašal na rekrutiranje etničnih manjšin iz revnih regij Rusije, ukrajinski strokovnjaki pa opozarjajo, da je to morda najnevarnejši čas za Ukrajino.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ZDA predali podatke, pridobljene z analizo ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen v Novgorodski oblasti in naj bi bil usmerjen v enega od objektov rezidence Vladimirja Putina. Po trditvah ruskih oblasti so iz drona pridobili datoteko z načrtovanim potekom leta. Ameriška obveščevalna služba, po poročanju WSJ, ni potrdila ruskih navedb o ukrajinskem napadu na rezidenco.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Po obsežnih ruskih napadih v petek zvečer je v Kijevu in okolici še vedno milijon ljudi brez elektrike. Ukrajina je v soboto odgovorila z napadom z droni na Moskvo.

Rusija in ZDA sta bližje rešitvi konflikta v Ukrajini, vendar morata strani še narediti 'zadnji korak'. To je dejal ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov na ruski televiziji, poroča ruska tiskovna agencija TASS. Po besedah Rjabkova Moskva in Washington nadaljujeta pogovore o tem vprašanju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na kompromise v ključnih pogajalskih točkah, ki so ogrožale mirovni proces z Moskvo. S tem je odgovornost za nadaljnji potek dogodkov prenesel na Rusijo in njenega voditelja Vladimirja Putina.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v sredo, 31. decembra, ostro kritizirala Kremelj zaradi navedb o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kallasova je obtožbe označila za popolnoma neutemeljene in poudarila, da gre za očiten poskus Moskve, da bi spodkopala prizadevanja za dosego miru v Ukrajini. Po njenih besedah Rusija s takšnimi trditvami namenoma ustvarja nove napetosti v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitni prekinitvi spopadov. Medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje že 1407. dan, so ruske sile izvedle nove napade na pristaniško mesto Odesa. Incident z domnevnim napadom na rezidenco, ki ga je Moskva podkrepila z objavo videoposnetka, je dodatno zaostril diplomatske odnose med Brusljem in Moskvo. Evropski diplomati opozarjajo, da gre za preizkušeno taktiko informacijskega vojskovanja, s katero želi Rusija opravičiti nadaljevanje svoje ofenzive in odvrniti pozornost od dejanskega dogajanja na fronti, kjer ukrajinske sile še naprej kljubujejo ruskemu pritisku.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

V okrožju Konaseema v indijski zvezni državi Andhra Pradesh je prišlo do nevarnega uhajanja naravnega plina iz vrtine v lasti državne družbe Oil and Natural Gas Corporation (ONGC), kar je povzročilo obsežen požar. Incident je sprožil paniko med lokalnim prebivalstvom, zaradi česar so oblasti nemudoma izvedle evakuacijo okoliških vasi. Po doslej dostopnih podatkih v nesreči ni bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih, vendar so plameni povzročili precejšnjo materialno škodo na območju vrtine. Predstavniki podjetja ONGC so že prispeli na prizorišče dogodka, kjer skušajo ugotoviti natančen vzrok za uhajanje plina in omejiti nadaljnje širjenje ognja. Gasilci in reševalne ekipe so v polni pripravljenosti, medtem ko strokovnjaki analizirajo tveganja za okolje in zdravje ljudi v bližini. Zaradi resnosti dogodka so bile zaprte lokalne ceste, oskrba z električno energijo pa je bila na območju začasno prekinjena iz varnostnih razlogov. Oblasti še naprej pozorno spremljajo razmere, saj plin še vedno uhaja, kar otežuje gašenje požara.

V silvestrskem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je umrlo okoli 40 ljudi, več kot 100 je poškodovanih. Oblasti še vedno ne morejo potrditi natančnega števila žrtev. Po poročilih naj bi ognjemet na steklenici šampanjca zanetil strop bara, zaradi česar so ljudje utrpeli hude opekline. Med žrtvami naj bi bili tudi trije Judje.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču je med praznovanjem novega leta izbruhnil silovit požar, ki je po prvih podatkih zahteval več deset smrtnih žrtev. Ognjeni zublji so se razplamteli v enem izmed lokalnih barov, kjer se je v tistem trenutku trlo obiskovalcev. Švicarske oblasti so potrdile tragično bilanco, vendar podrobnosti o identiteti žrtev in natančnem številu pogrešanih še niso v celoti znane. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na ugotavljanje vzroka požara, saj ostaja odprtih še veliko vprašanj glede ozadja dogodka. Reševalne ekipe so bile na kraju nesreče vso noč, delo pa jim otežujejo zimske razmere in obsežna škoda na objektu. Lokalna skupnost in turisti so v šoku, medtem ko policija prosi morebitne očividce za informacije, ki bi pomagale razjasniti okoliščine te hude tragedije.

Direktor regionalne bolnišnice v Sionu Eric Bonvin je podrobno opisal nujne ukrepe po katastrofalnem požaru, ki je med novoletnim praznovanjem zajel bar Le Constellation v prestižnem švicarskem letovišču Crans-Montana. V bolnišnico, ki se nahaja približno deset kilometrov od prizorišča, so prepeljali več deset poškodovanih, večinoma najstnikov in mladih odraslih v povprečni starosti okoli 20 let. Bonvin je poudaril, da bodo tisti z najhujšimi opeklinami potrebovali večmesečno zdravljenje, vendar upa, da bo njihova mladost pripomogla k hitrejšemu okrevanju. Osebje bolnišnice se je moralo hitro odzvati na nenaden priliv velikega števila hudo poškodovanih oseb. Pri oskrbi so pomagali tudi zaposleni, ki tisti dan niso bili na dolžnosti, a so se prostovoljno vrnili na delovna mesta. Preživeli so poročali o grozljivih prizorih, ko so se ljudje skušali rešiti iz ognjenih zubljev, pri čemer so mnogi utrpeli kritične poškodbe. Čeprav je bolnišnica v osrčju Alp vajena oskrbe poškodovancev s smučišč, je bila narava poškodb v tem primeru izjemno zahtevna in specifična.

Švicarski organi preiskujejo vzroke za uničujoč požar, ki je izbruhnil med silvestrovanjem in terjal več deset smrtnih žrtev. Preiskovalci trenutno preverjajo dve glavni hipotezi o izvoru ognja, in sicer morebitno nepravilno uporabo sveč ali sprožitev pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru. Pričevanja dveh udeleženk zabave so razkrila kaotične razmere in hitro širjenje plamenov, kar je privedlo do ene najhujših tragedij v državi v zadnjem obdobju. Lokalne oblasti in forenziki še vedno zbirajo dokaze na prizorišču, da bi natančno določili odgovornost in zaporedje dogodkov, ki so privedli do tako visokega števila žrtev. Dogodek je sprožil širšo razpravo o varnostnih standardih na javnih prireditvah in uporabi pirotehnike v Švici. Policija za zdaj še ni podala končnih zaključkov, vendar poudarja, da preiskava poteka prednostno zaradi razsežnosti nesreče.

Po tragičnem požaru v Crans-Montani je bila identificirana 14-letnica med smrtnimi žrtvami. Bar, kjer je ogenj izbruhnil med novoletno zabavo, je bil priljubljen med mladimi in se je za približno 40 ljudi spremenil v smrtno past. Številni svojci, ki so pogrešali svoje otroke po zabavi, so prejeli žalostno potrditev.

Bolnišnica v mestu Sion, ki je sprejela večino poškodovanih v nedavnem požaru v baru v švicarskem alpskem letovišču, je bila v času nesreče pripravljena na nujno posredovanje. Direktor ustanove je poudaril, da so v središču Alp vajeni obravnavati nujna stanja, saj redno oskrbujejo ljubitelje zimskih športov, ki se poškodujejo na smučiščih. Kljub specifični naravi poškodb zaradi ognja je osebje hitro in učinkovito posredovalo pri oskrbi žrtev. Po navedbah zdravstvenega osebja je bila logistična izvedba ključna za stabilizacijo bolnikov, preden so nekatere izmed njih premestili v specializirane centre za opekline. Bolnišnica, ki sicer deluje kot osrednja točka za ponesrečence v regiji Valais, je zaradi svoje strateške lege v bližini priljubljenih turističnih destinacij nenehno v stanju pripravljenosti za množične nesreče.

V mestu Sergijev Posad v moskovski regiji je v dopoldanskih urah izbruhnil obsežen požar na tržnici »Ščedruha«. Ognjeni zublji so po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere zajeli trgovske paviljone na ulici 1. Ribnaja in se razširili na površino približno 3000 kvadratnih metrov. Ruske gasilske enote so bile nemudoma napotene na prizorišče, kjer so si prizadevale omejiti širjenje ognja, da bi preprečile uničenje sosednjih objektov. Požar je povzročil precejšnjo gmotno škodo, saj so številni prodajni prostori popolnoma zgoreli. Informacij o morebitnih žrtvah ali poškodovanih osebah tiskovna služba ministrstva sprva ni podala, prav tako še ni znan vzrok za nastanek požara. Lokalni prebivalci so poročali o gostem črnem dimu, ki se je dvigal nad mestom, medtem ko so pristojne službe začele preiskavo o okoliščinah incidenta in morebitnem kršenju varnostnih predpisov na območju tržnice.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Kremelj ni predložil dokazov o napadu z droni, ki naj bi ga izvedla Ukrajina na rezidenco Vladimirja Putina. Ukrajina je opozorila na pomanjkanje dokazov, ki bi podpirali obtožbe Moskve. Kljub temu je Rusija napovedala zaostritev svojega stališča v mirovnih pogajanjih.

Rusija je po navedbah Kremlja zavzela trše stališče v mirovnih pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je sestrelilo 91 dronov, ki so bili namenjeni proti prestižnemu posestvu, vendar za svoje navedbe niso predložili nobenih oprijemljivih dokazov, Ukrajina pa je vpletenost v dogodek že uradno zanikala. Incident so spremljale ostre in žaljive izjave nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu prek platforme Telegram neposredno grozil s smrtjo. Kljub zaostrovanju retorike in vojaških sovražnosti so se voditelji evropskih držav in Kanade sestali na virtualnem vrhu, kjer so razpravljali o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike. Pogovori potekajo v času, ko se bližajo štiri leta od začetka ruske invazije, mednarodna skupnost pa si prizadeva najti diplomatsko pot za ustavitev spopadov. Razmere na fronti ostajajo napete, medtem ko Kremelj poudarja, da napadi na rusko ozemlje in strateške objekte, kot je Putinova rezidenca, onemogočajo hitre premike v smeri premirja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na božični dan "zelo dobro" pogovarjal s posebnim odposlancem ZDA, Steveom Witkoffom, in predsednikom Donaldom Trumpom o morebitnem mirovnem sporazumu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril neomajno vero v mir in odločnost pri njegovem doseganju. V objavi na družbenem omrežju Facebook je izpostavil, da je bilo preteklo leto zaznamovano z izjemnimi prizadevanji, predanostjo in vztrajnostjo ukrajinskega naroda. Po njegovih besedah so prav načelnost in vsakodnevni trudi posameznikov omogočili, da je država prebrodila še eno zahtevno leto v senci konflikta. Predsednik je v svojem nagovoru, ki so ga povzele številne tiskovne agencije, vključno z ukrajinsko tiskovno agencijo Ukrinform, poudaril, da se Ukrajina ne bori le za goli mir, temveč tudi za svobodo. Izrazil je optimizem glede prihodnosti in zagotovil, da državni vrh aktivno dela na strategijah, ki bi prinesle stabilnost v regijo. Njegove besede so bile usmerjene predvsem v krepitev narodne enotnosti in morale prebivalstva, ki se že dlje časa spopada z vojnimi razmerami.

Predsednik turške Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) İbrahim Kalın se je v Ankari sestal s sekretarjem ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustemom Umerovom. Ključni poudarek njunega srečanja je bil namenjen iskanju diplomatskih poti za končanje konflikta v Ukrajini ter obravnavi regionalnih in globalnih posledic vojne. Sogovornika sta podrobno razpravljala o trenutnih varnostnih razmerah na bojiščih in o konkretnih korakih, ki bi lahko vodili do trajnejšega miru v regiji. Poleg strateških vprašanj sta Kalın in Umerov posebno pozornost namenila humanitarnim vidikom vojne, predvsem vprašanju izmenjave vojnih ujetnikov. Turčija, ki od začetka ruske agresije igra vlogo nevtralnega posrednika, si s tovrstnimi diplomatskimi aktivnostmi prizadeva ohraniti komunikacijske kanale med Kijevom in Moskvo. Srečanje v turški prestolnici potrjuje nadaljnja prizadevanja Turčije za deeskalacijo napetosti in iskanje rešitev, ki bi omogočile ustavitev sovražnosti v Ukrajini.

Tajska in Kambodža sta dosegli pomemben napredek pri umirjanju večmesečnih napetosti ob državni meji, saj so se kambodžanski vojni ujetniki vrnili v svojo domovino. Izpustitev ujetnikov velja za prvi konkreten uspeh nedavnih mirovnih pogajanj, ki so sledila julijskemu izbruhu nasilja. Mejni spor, ki tli že več desetletij, se je namreč julija prevesil v oborožene spopade, kar je povzročilo nestabilnost v celotni regiji. Po dolgotrajnem obdobju sovražnosti, med katerim sta si strani izmenjevali obtožbe o agresiji, sedanja poteza nakazuje na možnost dolgoročnejšega premirja. Vrnitev ujetnikov je bila izvedena v sklopu prizadevanj za ponovno vzpostavitev zaupanja med državama, ki sta se v preteklosti spopadali predvsem zaradi ozemeljskih zahtev v bližini starodavnih templjev in strateških točk ob meji. Čeprav so razmere še vedno krhke, mednarodni opazovalci ocenjujejo, da bi ta korak lahko ustavil nadaljnje stopnjevanje vojaških operacij, ki so v preteklih tednih vključevale tudi uporabo naprednega letalskega orožja in razglasitev vojnega stanja v nekaterih provincah.

Tik pred božičem je Donald Trump ponovno napadel komične pogovorne oddaje v poznih večernih urah, pri čemer je Stephena Colberta označil za 'patetično razbitino vlaka' in izjavil, da bi ga morali 'uspavati', kar pomeni, da bi morali njegovo oddajo ukiniti.

Trumpova administracija je odpoklicala skoraj 30 kariernih diplomatov z ambasadorskih in drugih visokih položajev v tujini. Sindikat, ki zastopa ameriške diplomate, je izrazil zaskrbljenost zaradi tega procesa, ki bi lahko spolitiziral zunanjo službo. Med odpoklicanimi diplomati so tudi tisti, ki jih je imenoval Biden.

Objava novih dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina je ponovno obremenila nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, saj se njegovo ime pojavlja v številnih dokumentih. Objava je sprožila kritike na račun pravosodnega ministrstva zaradi počasnosti in prikrivanja informacij. Medtem se v Trumpovem taboru pojavljajo frustracije glede komuniciranja v zvezi s temi dokumenti, nekateri pa celo pozivajo k Trumpovi odstavitvi. Odkritje dodatnih milijon dokumentov je še dodatno zamaknilo zaključek postopka objave.

Predsednik Kennedyjevega centra je ostro kritiziral glasbenika Chucka Redda, ker je odpovedal nastop na božični večer, potem ko je Bela hiša objavila, da bo Trump dodal marmorne naslone za roke. Trump je delil fotografije teh naslonov in jih označil za nekaj edinstvenega.

Zdravnik Hussam Abu Safia iz Gaze je že eno leto zaprt v izraelskem zaporu, ne da bi bil obtožen. Njegovo zdravstveno stanje se je od aretacije s strani izraelskih vojakov močno poslabšalo.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Belorusijo, Džon Koul, je med obiskom v Minsku in pogovori s predsednikom Aleksandrom Lukašenkom ponudil preparate za hujšanje. Po poročanju "Wall Street Journala" je Koul med večerjo z vodko Lukašenku ponudil tudi morebitne olajšave sankcij.

Ruska zračna obramba je sporočila, da je v treh urah prestregla in uničila 111 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, od tega osem nad Moskvo. Moskovski župan Sergej Sobjanin je dodal, da so kasneje sestrelili še enajst dronov, ki so bili usmerjeni proti prestolnici. Zaradi varnostnih razlogov so bili začasno omejeni letalski promet na moskovskih letališčih Vnukovo in Šeremetjevo.

Kazahstanska preiskava strmoglavljenja letala Azerbaijan Airlines (AZAL) pri Aktau decembra 2024 je odkrila poškodbe na letalu, ki so jih povzročili neznani bojni elementi. Preiskovalci niso našli sledi eksploziva, so pa uspešno dešifrirali podatke iz zapisovalnikov letalskih podatkov. Poročilo o tveganjih povezanih z leti nad konfliktnimi območji ali v njihovi bližini se pripravlja.

Župan Tajpeja, Chiang Wan-an, se je vrnil iz Šanghaja po hitrem obisku foruma Dvojnega mesta, s čimer je postal župan z najkrajšim bivanjem v Šanghaju med forumom. Prav tako se ni srečal z direktorjem kitajskega urada za tajvanske zadeve, kot sta to storila njegova predhodnika ob drugem obisku Šanghaja. Forum je bil tudi najkasneje izveden doslej. Chiang Wan-an je med nagovorom na forumu omenil "gibanje 4. maja v Republiki Kitajski" in poudaril "Republiko Kitajsko in demokracijo", izrazil pa je tudi upanje, da Tajvanska ožina ne bo več povezana z nemiri, ampak z mirom.

Tajvanski parlament je soglasno podaljšal davčne olajšave za nakup električnih vozil, vključno z oprostitvijo davka na blago in davka na uporabo, za dodatnih pet let, do 31. decembra 2030. Cilj te poteze je spodbuditi prehod na električna vozila in zmanjšati emisije.

V Laosu je bil 26. decembra odprt peti most prijateljstva med Laosom in Tajsko, ki prečka reko Mekong. Most dolžine 1.350 metrov znatno skrajšuje razdaljo od Buengkana na severovzhodu Tajske, preko Bolikhamxaya v osrednjem Laosu, do mejnega prehoda Cau Treo v vietnamski provinci Ha Tinh na nekaj več kot 200 km, v primerjavi s prejšnjimi več kot 350 km. To ustvarja najkrajšo in najpriročnejšo pot za prevoz blaga s Tajske v Vietnam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s podpisom odloka odvzel državno štipendijo evropski prvakinji v skokih v vodo, Sofiji Liskun, in njenemu trenerju, ker se je Liskunova, rojena v Lugansku, odločila nastopati za Rusijo.

Messijevo družino je pred božičem pretresla novica o hudi prometni nesreči, v kateri se je v Miamiju hudo poškodovala njegova 32-letna sestra Maria Sol. Nesrečo je objavila televizija ‘America TV Lam‘, poročali pa so tudi številni svetovni mediji.

Indija je izrazila zavezo, da bo iz tujine pripeljala gospodarske begunce, vključno z Lalitom Modijem in Vijayem Mallyo, da bi se soočili z zakonom. Premier Modi je spomnil na pomembne dogodke v letu 2025, ki so, po njegovem mnenju, državi dali večjo samozavest, in poudaril, da svet gleda na Indijo z velikimi pričakovanji zaradi njene mladine.