V Völklingenu v Saarlandu je policist umrl, ko sta z drugim policistom peš zasledovala osumljenca ropa bencinske črpalke. Med prerivanjem je osumljenec policistu iztrgal službeno orožje in ga ustrelil. Osumljenec je bil prav tako ranjen v streljanju. Dogodek je sprožil odzive politikov, med drugim Dobrindta, ki je izrazil šokiranost in pretresenost.

Evropska unija in TikTok pomagata Moldaviji v boju proti dezinformacijam iz Rusije, s čimer želijo zagotoviti, da bodo volitve temeljile na resničnih informacijah. Rusija, ki je že večkrat anektirala moldavsko ozemlje, še naprej uporablja propagando in politične zaveznike za vplivanje na državo. V Moskvi so protestniki pred moldavskim veleposlaništvom zahtevali povečanje števila volišč v Rusiji, kar kaže na željo po večji udeležbi na volitvah.

V Grčiji so se pojavili različni odzivi na prihajajoče vladne napovedi na sejmu v Solunu (ΔΕΘ). Medtem ko vlada trdi, da je dosegla pomembno zmanjšanje davčnih utaj, sindikati pozivajo k protestom zaradi zaščite dohodka. Opozicijske stranke so kritične do vladnih ukrepov, medtem ko se pripravljajo na komunikacijsko protiofenzivo.

Donald Trump je napovedal, da bo zahteval smrtno kazen za vse umore v Washingtonu, D.C., da bi zmanjšal kriminal. V Washingtonu je bila smrtna kazen odpravljena leta 1981. Kljub kritikam, da je diktator, se je Trump označil za osebo z zdravim razumom.

Na brazilskem vrhovnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Jairu Bolsonaru in njegovim sodelavcem zaradi poskusa državnega udara. Obramba Cida je zahtevala ohranitev ugodnosti, medtem ko sta Ramagem in Anderson Torres zanikala vpletenost v zaroto. Tožilec Paulo Gonet je poudaril, da so se dejanja nasilja in groženj dogajala že pred 8. januarjem. O prvem dnevu sojenja so razpravljali tudi v podcastu, ki je analiziral pravne in politične vidike sojenja.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so obsodili na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Sodeloval naj bi z vojsko in zavezniki. Bolsonaro je prvi nekdanji predsednik Brazilije, ki je bil obsojen zaradi poskusa državnega udara.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro je postal prvi nekdanji predsednik države, ki je bil obsojen zaradi poskusa strmoglavljenja vlade. Obsodba je sprožila različne odzive, od veselja med nasprotniki do nezadovoljstva in fantazij o ameriški intervenciji med njegovimi podporniki. Kljub obsodbi ostaja vprašanje, ali bo Bolsonaro dejansko moral v zapor.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki tožilcem nalaga pregon posameznikov, ki sežigajo ameriške zastave med protesti, z namenom ponovne vzpostavitve spoštovanja, ponosa in svetosti. Poleg tega se je zaostrila polemika med Trumpom in guvernerjem Marylanda, Wesom Moorejem, potem ko je Trump izjavil, da bo v Baltimore poslal Nacionalno gardo ZDA. Predsednik Trump je tudi napovedal odprtje kabinetne seje za medije.

Ghislaine Maxwell je v nedavnem intervjuju z uradnikom Ministrstva za pravosodje ZDA zanikala, da bi obstajal seznam strank Jeffreyja Epsteina. Ponovila je, da nikoli ni videla Donalda Trumpa v neprimernem okolju in ga opisala kot 'gentlemana'.

Skupina vojaških častnikov je prevzela nadzor nad Gvinejo Bissau in aretirala predsednika Umara Sissocoja Embalója. Vojaški udar se je zgodil kmalu po streljanju v glavnem mestu in sočasno z zaustavitvijo volilnega procesa.

V Združenem kraljestvu se stopnjujejo napetosti zaradi priseljevanja, kar se odraža v številnih protestih po vsej Angliji. V Eppingu so aretirali tri moške med protestom pred hotelom, ki gosti prosilce za azil, potem ko je sodišče odločilo, da lahko tam ostanejo. Podobni protesti so potekali tudi v Londonu, Skegnessu in Gloucesterju, kjer prav tako nastanjajo prosilce za azil. V Londonu so aretirali pet ljudi, med protestom v nakupovalnem središču Canary Wharf pa je bil napaden policist. Britanski premier je obljubil, da bo pridržal in vrnil nezakonite migrante, saj se vlada sooča z vse večjim pritiskom glede prehodov preko Rokavskega preliva. Somalijski prosilec za azil v Eppingu je izrazil strah migrantov zaradi protestov. Lokalni svet v Essexu pa je ponudil čustveno podporo zaposlenim, ki jih 'motijo' britanske zastave.

Nekdanji direktor Cie John Brennan je zahteval, da se sodnik, imenovan s strani Trumpa, izloči iz njegovega primera. Hkrati se pojavljajo dokazi, ki bi lahko spodkopali Trumpovo prizadevanje za odvzem državljanstva po rojstvu otrokom priseljencev, pri čemer nova študija zavrača Trumpove trditve v zvezi s tem.

V Braziliji poteka sojenje proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen orkestriranja poskusa ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Sodnik Alexandre de Moraes, ki vodi postopek, je postal kontroverzna figura, saj ga nekateri vidijo kot branitelja demokracije, drugi pa kot "diktatorja". Bolsonarovi podporniki so po volitvah vdrli v vladne zgradbe v Brasílii. Bolsonaro zanika vse obtožbe in trdi, da so politično motivirane.

V Franciji potekajo množični protesti pod geslom "Blokirajmo vse", ki izražajo nezadovoljstvo javnosti nad varčevalnimi ukrepi predsednika Emmanuela Macrona. Stotine mobilizacij po vsej državi kaže na široko nasprotovanje njegovi politiki. Macronova vlada se je soočila s poskusom nezaupnice, kar je še dodatno poglobilo krizo. Protestno gibanje zajema državo in predstavlja velik izziv za francoskega predsednika.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je ponudilo zveznim državam zaupen sporazum, ki bi omogočil odstranjevanje domnevno neupravičenih volivcev iz volilnih imenikov. Politični komentatorji pa so opozorili na potencialno sporne podrobnosti v objavljenih dokumentih o Jeffreyju Epsteinu, ki vključujejo vpliv na nacionalno varnost. Objava redigiranih dokumentov je sprožila kritike zaradi prikrivanja informacij.

Ministrstvo za pravosodje ZDA je objavilo nove dokumente v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom, vendar v manjšem obsegu, kot je bilo zahtevano, in z obsežnimi redakcijami. Dokumenti vključujejo fotografije, izpiske klicev in sodne dokumente, vendar po poročilih ne prinašajo veliko novih informacij. Obenem ministrstvo priznava, da obstaja še na stotine tisoč dokumentov, ki še niso bili objavljeni.

Vrhovno sodišče ZDA se je sestalo, da bi obravnavalo Trumpov ukaz o omejitvi državljanstva po rojstvu, ki ga nižja sodišča blokirajo. Poleg tega je Donald Trump newyorškega župana Zohrana Mamdanija označil za "100% komunističnega norega", Mamdani pa je Trumpovo administracijo označil za avtoritarno. Trump je tudi šest zakonodajalcev, med njimi senatorico Elisso Slotkin iz Michigana, obtožil sedicije, ki je "kazniva s SMRTJO", ker so pozvali ameriške vojaške pripadnike, naj spoštujejo ustavo.

Nekdanji predsednik Hondurasa Juan Orlando Hernández, obsojen zaradi trgovine z drogami, je bil po pomilostitvi Donalda Trumpa izpuščen iz zveznega zapora USP Hazelton v Zahodni Virginiji. Hernández, ki je Honduras vodil med letoma 2014 in 2022, je bil v ZDA izročen aprila 2022, marca 2024 pa je bil obsojen na 45 let zapora zaradi treh obtožb povezanih z narkotiki in orožjem.

Donald Trump je izjavil, da je bila obsodba nekdanjega honduraškega predsednika Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil v ZDA obsojen zaradi trgovine z drogami, "nastavljena" s strani Bidenove administracije. Trump je obljubil, da ga bo pomilostil.

Nekdanji predsednik Hondurasa Juan Orlando Hernández je bil po pomilostitvi Donalda Trumpa izpuščen iz ameriškega zapora, kjer je prestajal 45-letno zaporno kazen zaradi trgovine z drogami. Trump je izrazil zadovoljstvo s svojo odločitvijo o pomilostitvi. Hernández je pred tem Trumpu poslal pismo, v katerem je zatrjeval, da je žrtev političnega preganjanja.

Moški iz Virginije je bil aretiran zaradi suma, da je podtaknil cevaste bombe v bližini sedežev demokratske in republikanske stranke v Washingtonu, dan pred napadom na Kapitol 6. januarja 2021. Osumljenec naj bi podpiral teorijo MAGA, da so bile volitve 2020 ukradene Donaldu Trumpu.

Poleg parlamentarne potrditve odstopa bolgarske vlade Rosena Željazkova, o čemer so poročali že tuji mediji, so novi članki razkrili, da je do odstopa prišlo zaradi množičnih protestov po vsej državi in obtožb o korupciji. Željazkov je odstop napovedal pred glasovanjem o nezaupnici.

Nekdanjega istanbulskega župana Ekrema İmamoğluja preiskujejo zaradi domnevnega vohunjenja. İmamoğlu je v izjavi zanikal, da bi se spomnil Hüseyina Güna, kljub fotografiji z njim, in zavrnil obtožbe, da je Gün podpiral njegovo volilno kampanjo. Gün, ki je priznal sodelovanje v korupcijski preiskavi, je trdil, da je komuniciral tudi z ameriško obveščevalno službo.

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je obtožil protestnike, ki so poskušali vdreti v predsedniško palačo, poskusa strmoglavljenja vlade. Obenem je Evropsko unijo obtožil vmešavanja v notranje zadeve države in napovedal nadaljnje aretacije protestnikov.

Ameriški poslanci so z veliko večino podprli zakon, ki Ministrstvu za pravosodje nalaga objavo dokumentacije v zvezi s primerom obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Zakon je bil poslan v senat.

Zvezna velika porota v Miamiju je obtožila štiri osebe, vključno s kongresnico Sheilo Cherfilus-McCormick in njenim bratom Edwinom Cherfilusom, zaradi domnevne kraje milijonov dolarjev zveznih sredstev za nujne primere. Po navedbah Ministrstva za pravosodje naj bi Cherfilus-McCormick in njen brat delala preko družinskega podjetja za zdravstveno nego pri cepljenju proti COVID-19, ki ga je financirala FEMA.

Istanbulski tožilec zahteva do 2352 let zapora za istanbulskega župana Ekrema İmamoğluja zaradi obtožb o vodenju obsežne korupcijske mreže. İmamoğlu, ki je v priporu od marca, velja za enega od glavnih tekmecev predsednika Erdogana.

Donald Trump je pozval republikance v predstavniškem domu, naj glasujejo za objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina, s čimer je presenetljivo obrnil svojo prejšnjo držo, ko je nasprotoval temu predlogu. Sprememba je prišla po tem, ko so se pojavili strahovi, da bodo morebitne objave ovirane zaradi novih preiskav Trumpove povezave z demokrati. V enem od e-mailov naj bi bilo razvidno, da je Trump 'vedel za dekleta', kar Bela hiša označuje kot demokratično blatenje.

Honduras je zahteval izvedbo aretacije nekdanjega predsednika Juana Orlanda Hernándeza, ki ga je Trump pomilostil. Generalni državni tožilec je aktiviral Interpol za njegovo prijetje, potem ko je bil v ZDA obsojen zaradi pomoči pri tihotapljenju ton kokaina. Trump je priznal, da je o primeru vedel zelo malo. The New York Times je poročal o nalogu za aretacijo, ki ga je izdala honduraška policija.

Predsednica Hondurasa, Xiomara Castro, je obtožila nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa vmešavanja v nedavne splošne volitve v državi in manipulacije z rezultati. Izrazila je obsodbo nad Trumpovim vplivanjem na volilni proces in "ponarejanjem" rezultatov volitev.

John Heche, podpredsednik tanzanijske opozicijske stranke Chadema, ki je bil pridržan tik pred volitvami 29. oktobra, je bil obtožen terorizma. Stranka Chadema, glavna opozicijska stranka v Tanzaniji, je to objavila v torek zvečer, kar potrjuje nadaljevanje zatiranja opozicijskih glasov.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem je Éric Zemmour obsodil dejanje kot 'stalni državni udar sodnikov'. Mediji so začeli poročati o možnih pogojih pripora za nekdanjega predsednika, Arnaud Alibert pa je v svoji kolumni spregovoril o vprašanju politične pravičnosti, ki so jo izpostavili Sarkozyjevi prijatelji.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil v Parizu obsojen na pet let zapora zaradi zarote in poskusov pridobitve sredstev za svojo kampanjo leta 2007 iz Libije pod vodstvom Moamerja Gadafija. Sodnik ga je spoznal za krivega kaznivega dejanja in odredil zaporno kazen. Kljub obsodbi se Sarkozy pritožuje in trdi, da je nedolžen. Obsodba predstavlja zgodovinski trenutek, saj je Sarkozy prvi nekdanji francoski predsednik, ki je bil obsojen na zaporno kazen.

Humza Yousaf je pozval škotskega tožilca, naj ne preganja protestnikov, ki mirno izražajo podporo prepovedani skupini Palestine Action. Teuta Hoxha iz Palestine Action Filton 24 že devet mesecev gladovno stavka v zaporu zaradi domnevne zlorabe protiterorističnih pooblastil. Pet članov skupine, ki podpira Palestine Action, je bilo aretiranih med policijskimi racijami pred načrtovano množično protestno akcijo proti prepovedi skupine.

Čeprav Dilan Yeşilgöz (VVD) izraža zadržanost glede sodelovanja z GroenLinks-PvdA, ni popolnoma izključila te možnosti. Izrazila je upanje v oblikovanje desnosredinske vlade in poudarila, da si te koalicije ne želi, vendar je ne izključuje.

Francoska vlada se sooča z nestabilnostjo, saj se premier François Bayrou pripravlja na glasovanje o zaupnici v parlamentu. Zaradi finančne krize in nepriljubljenih reform se zdi, da je Bayroujeva vlada v težavah. Emmanuel Macron je pozval zaveznike k pogajanjem s socialisti o oblikovanju nove vlade in sprejetju proračuna. Marine Le Pen pa se zdi kot edina politična figura, ki bi lahko imela koristi od morebitnega padca vlade.

Francoski premier François Bayrou je izgubil zaupnico v parlamentu in bo moral odstopiti. Po pričakovanjih so poslanci glasovali za njegovo odstavitev zaradi nepriljubljenih varčevalnih načrtov. Po poročanju francoske televizije BFMTV bo odstop predvidoma podal v torek.

V Colombu, glavnem mestu Šrilanke, je več kot tisoč podpornikov nekdanjega predsednika Ranila Wickremesingheja protestiralo zaradi njegove aretacije. Wickremesingheja obtožujejo zlorabe javnih sredstev med njegovim predsedniškim mandatom. V Združenih državah Amerike je imenovanje Heather Honey, znane po širjenju napačnih informacij o volitvah, na položaj za integriteto volitev pri Ministrstvu za domovinsko varnost, sprožilo kritike. Medtem pa so se poravnave dosegle s skupino sedanjih in nekdanjih agentov FBI, ki so trdili, da so bili disciplinirani zaradi političnih stališč in nestrinjanj s svojimi nadrejenimi.

V Nepalu je na tisoče mladih protestiralo proti vladni prepovedi družbenih medijev in korupciji. Protesti so se razširili po Katmanduju in drugih mestih, nekateri protestniki so poskušali vdreti v parlament. Policija je uporabila solzivec in gumijaste naboje za razpršitev protestnikov, blizu parlamenta pa je bila razglašena policijska ura. Vlada trdi, da spoštuje svobodo misli in izražanja.

V Tajskem parlamentu je bil Anutin Charnvirakul izvoljen za novega premierja. V Pakistanu se soočajo s političnimi napetostmi, vključno z bojkotom volitev s strani stranke PTI in protesti v Balochistanu zaradi pravic do virov. V Indoneziji so ukinili ugodnosti za poslance po nasilnih protestih, da bi povrnili zaupanje javnosti.

Obrambni sekretar Pete Hegseth je odobril napotitev do 600 vojaških odvetnikov na Ministrstvo za pravosodje, da bi začasno opravljali funkcijo imigracijskih sodnikov. Okrožna sodnica Sparkle Sooknanan je začasno blokirala Trumpov pristop k deportaciji otrok priseljencev. Ministrstvo za pravosodje je spremenilo pogoje za kvalifikacijo začasnih imigracijskih sodnikov, s čimer je znižalo zahteve in odpravilo potrebo po predhodnih izkušnjah.

Jair Bolsonaro se je soočil s sojenjem pred brazilskim vrhovnim sodiščem zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Sojenje poteka skupaj z visokimi vojaškimi uradniki. Bolsonaro zanika, da bi načrtoval umor Lule.

V Švici so izbruhnili nemiri po smrti 17-letnega kongovskega najstnika, ki je umrl med begom pred policijo na ukradenem skuterju v Lausanni. Protesti, ki so sledili, so povzročili nasilje in vandalizem. V Melbournu pa bo policija zaradi protestov proti priseljevanju in propalestinskih demonstracij preusmerjena z iskanja osumljenca za umor, Dezi Freemana. V Salt Lake Cityju so po smrtonosnem streljanju na protestu posodobili postopek izdajanja dovoljenj za proteste.

Argentinskega predsednika Javierja Mileija so med kampanjo v provinci Buenos Aires obmetavali s kamenjem. Protestniki so izražali nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije, v katero naj bi bila vpletena predsednikova sestra Karina Milei. Milei ni bil poškodovan, vendar je bila v spopadih med protestniki in podporniki ranjena ena oseba. Incident se je zgodil v času, ko se stopnjujejo politične napetosti zaradi očitkov o korupciji in bližajočih se vmesnih volitev.

V Združenih državah Maurice Mitchell iz stranke Working Families Party poudarja potrebo po široki koaliciji za premagovanje Donalda Trumpa. Hkrati poteka razprava o pomembnosti mestnih hiš kot načina komunikacije med politiki in volivci, pri čemer nekateri politiki zavračajo osebne dogodke. V Veliki Britaniji se Kemi Badenoch sooča z vprašanji glede pravnih izzivov azilnim hotelom, medtem ko Yvette Cooper zagovarja, da so pravice prosilcev za azil pomembnejše od pravic lokalne skupnosti v Eppingu.

V Italiji opažajo, da se njihovo gospodarstvo izboljšuje v primerjavi s francoskim, kar je presenetljivo. V Braziliji se Jair Bolsonaro sooča z obtožbami o poskusu državnega udara in mu grozi zapor. V Mehiki je Claudia Sheinbaum poročala o svojem prvem letu vladanja, ki je zaznamovano z izzivi in dediščino njenega predhodnika, Andrésa Manuela Lópeza Obradorja.

Po streljanju s solzivcem v kampusu Univerze Pasundan (Unpas) so našli 48 ostankov projektilov in eno tulko. Rektor Univerze Islam Bandung (Unisba) je izdal pojasnilo glede streljanja s solzivcem v kampus. Policija je solzivec uporabila, ker naj bi protestniki poskušali splezati čez ograjo kampusa Unisba.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je opozorila, da Rusija poskuša vplivati na prihajajoče volitve in destabilizirati državo. V svojem govoru je poudarila, da bi imel prevzem nadzora s strani Rusije neposredne in nevarne posledice za Moldavijo in celotno regijo. Sandu je pozvala državljane k zaščiti države s poštenimi glasovi.

Policija na Češkem je obtožila 63-letnega moškega zaradi napada na voditelja stranke ANO Andreja Babiša s francosko berglo med predvolilnim shodom v kraju Dobra. Obtožen je izgredništva in poskusa povzročitve telesnih poškodb, za kar mu grozi do tri leta zapora. Moški je dejanje priznal.