V slovenskem kulinaričnem prostoru ostaja jota z repo ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih enolončnic. Nova različica recepta se osredotoča na pripravo brez tradicionalnega podmeta iz moke, kar jed naredi lažjo in primernejšo za sodobne prehranske smernice, hkrati pa ohranja značilen poln okus in gostoto. Ključ do uspeha pri tej različici je pravilna obdelava sestavin, kjer naravna tekstura repe in krompirja zagotovi želeno konsistenco brez dodajanja zgoščevalcev. Recept poudarja uporabo kisle repe, ki v kombinaciji s fižolom in prekajenim mesom tvori uravnotežen obrok. Video navodila, ki spremljajo objavo, podrobno prikazujejo postopek kuhanja, s čimer se spodbuja ohranjanje domače kuharske dediščine na način, ki je dostopen tudi manj izkušenim kuharjem. Ta pristop k pripravi jote ne le zmanjšuje kalorično vrednost, temveč tudi poudarja primarne okuse sestavin, ki so v klasičnih receptih včasih prekriti z moko.

Pravoslavni verniki v Sloveniji in po svetu so danes zaznamovali badnji dan, ki predstavlja neposredno pripravo na praznovanje božiča. Osrednji del tradicije je razdeljevanje badnjakov – hrastovih vej in slame –, ki simbolizirajo prostor, v katerem se je po krščanskem izročilu rodil Jezus Kristus. Verniki te simbole prevzamejo v cerkvah in jih odnesejo domov, kjer jih v krogu družine simbolno zažgejo, kar napoveduje prihod luči in miru. V Ljubljani je osrednje praznovanje potekalo v cerkvi svetega Cirila in Metoda, kjer so verniki obiskovali bogoslužja skozi ves dan. Vrhunec praznovanja se bo zgodil ob polnoči, ko se bodo s polnočnimi liturgijami uradno začela praznovanja božiča, enega največjih krščanskih praznikov. Letošnje praznovanje poteka v znamenju miru in družinskega povezovanja, kar so poudarili tudi predstavniki Srbske pravoslavne cerkve, ki v Sloveniji predstavlja večino pravoslavnega prebivalstva.

Verniki krščanskih cerkva, ki uporabljajo gregorijanski koledar, so 6. januarja obeležili praznik Gospodovega razglašenja, v ljudskem izročilu znan kot praznik svetih treh kraljev. Praznik temelji na svetopisemskem poročilu o modrecih z Vzhoda, Gašperju, Mihi in Boltežarju, ki jih je zvezda vodila do Betlehema, kjer so se poklonili novorojenemu Jezusu in mu podarili zlato, kadilo ter plemenito miro. Z dogodkom se simbolno sklene božični čas, v cerkvah pa potekajo slovesna bogoslužja. V Sloveniji je praznovanje tesno povezano z ljudskimi običaji, predvsem s trikraljevskimi koledniki, ki obiskujejo domove, zbirajo prispevke v dobrodelne namene in na hišne podboje zapišejo kratico G+M+B skupaj z letnico. Po starem običaju se na predvečer praznika opravi tudi drugi blagoslov domov s kadilom in blagoslovljeno vodo.

V 75. letu starosti je po dolgi bolezni umrl ugledni slovenski filozof, estetik in profesor Aleš Erjavec. Erjavec je veljal za enega osrednjih strokovnjakov na področju estetike kot filozofske discipline in teorije sodobne umetnosti, s svojim delom pa je pomembno sooblikoval slovenski akademski prostor. Njegov prispevek je bil ključen pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je med letoma 2002 in 2012 vodil oddelek za kulturne študije. Poleg svojega delovanja na primorski univerzi je bil tudi redni profesor za estetiko na Univerzi v Ljubljani in znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Njegova bibliografija obsega številna strokovna dela, ki so bila objavljena tako v Sloveniji kot v tujini, s čimer je utrjeval ugled slovenske humanistike v mednarodnem merilu.