Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je v zadnjih dveh letih dvakrat obiskala College of Europe v belgijskem Bruggeu, ki je trenutno v središču obsežne korupcijske preiskave v Evropski uniji. Ta ugledna ustanova velja za "zibelko evropske diplomacije".

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, ki poziva Rusijo k takojšnji, varni in brezpogojni vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno preseljeni v Rusijo. Vladimir Putin je pred obiskom v Indiji napovedal, da bo Rusija prevzela popoln nadzor nad Donbasom z vojsko.

Pred pogovori z ameriškim posebnim odposlancem Steveom Witkoffom in zetom Donalda Trumpa, Jaredom Kushnerjem, o možnostih končanja vojne v Ukrajini, je Vladimir Putin izjavil, da si Rusija ne želi vojne z Evropo, vendar je nanjo pripravljena, če si jo Evropa želi. Putin je tudi obtožil Evropo, da ovira miroljubna prizadevanja ZDA.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal z voditeljema Evropske komisije in Nata o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore z ukrajinsko delegacijo na Floridi označil kot zelo plodne, vendar je opozoril, da je za končanje vojne potrebno še veliko dela.

Rusija je poklicala poljskega veleposlanika in mu sporočila, da mora Poljska do konca decembra zapreti svoj konzulat v Irkutsku. Ta poteza je odgovor na prejšnje ukrepe Poljske in zaostruje diplomatske odnose med državama.

Iz živalskega vrta Beauval v osrednji Franciji je proti Kitajski poletel par pand, potem ko je samici začelo pešati zdravje. Kitajska je ob odhodu pand obljubila prihod novega para, s čimer se nadaljuje praksa »pande diplomacije«.

Kitajski predsednik Ši Džinping in ameriški predsednik Donald Trump sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi sodelovanja med državama. Ši je poudaril, da je vrnitev Tajvana Kitajski ključnega pomena za povojni mednarodni red.

Britanski časnik The Telegraph je objavil, da Evropa pripravlja mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi konkuriral ameriškemu. Načrt vsebuje 24 točk, ki jih bodo evropski predstavniki predlagali ZDA med pogovori v Ženevi. Evropski načrt naj bi bil pripravljen pred ameriškim in naj bi dovoljeval prihod tujih enot v Ukrajino. Ameriški načrt je že sprožil negativne odzive v Kijevu, med voditelji držav članic EU in v javnosti.

Nemški kancler Friedrich Merz je po vrnitvi s podnebnega vrha ZN COP30 v Belemu povzročil diplomatski spor, ko je izjavil, da si noben od novinarjev, ki so ga spremljali v Braziliji, ne bi želel ostati tam.

Japonska je svoje državljane na Kitajskem pozvala k previdnosti in izogibanju velikim množicam zaradi diplomatskega spora s Pekingom glede izjav premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajska je odgovorila, da bo zagotovila varnost tujcev na Kitajskem.

Palestinsko gibanje Hamas je označilo ameriški osnutek resolucije za Gazo, o katerem bo glasoval Varnostni svet Združenih narodov, za "nevaren" in kot poskus podreditve Gaze mednarodni oblasti.

Britanska vlada je zagrozila Angoli, Namibiji in Demokratični republiki Kongo s prepovedjo izdajanja vizumov, če te države ne bodo sodelovale pri vračanju "nezakonitih priseljencev in kriminalcev". Ta ukrep je del obsežne prenove azilne politike Združenega kraljestva.

Slovenija je na zasedanju Generalne skupščine Svetovne turistične organizacije (UN Tourism) v Rijadu dosegla pomemben mejnik. Po tesnem glasovanju je bila izvoljena za prvo podpredsedujočo državo izvršnega sveta UN Tourism. Prihodnje leto bo Slovenija neposredno sodelovala pri vodenju najvišjega izvršilnega organa organizacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da ameriški uradniki ne bodo sodelovali na vrhu skupine G20 v Južni Afriki. Ponovno je izrazil kritike glede odnosa Južne Afrike do svoje belopolte manjšine.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel voditelje Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana, Uzbekistana in Turkmenistana. Poudaril je, da prejšnje ameriške administracije niso posvečale dovolj pozornosti tej regiji, medtem ko se on zaveda njenega pomena.

Ameriška diplomacija je članicam Varnostnega sveta ZN predstavila osnutek resolucije, ki bi potrdila mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Resolucija med drugim predvideva odobritev mednarodnih varnostnih sil.

Slovenija je na zasedanju Varnostnega sveta ZN pozvala Sudan in Južni Sudan k ponovni vzpostavitvi dialoga in brezpogojnemu umiku svojih sil iz spornega območja Abjei. Slovenska namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič je poudarila nujnost umika sil za dosego stabilnosti.

Brazilski predsednik Luis Ignacio Lula da Silva je izrazil upanje, da ZDA ne bodo izvedle kopenske invazije na Venezuelo. Ponudil je tudi osebno posredovanje med vladama v Washingtonu in Caracasu.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, potem ko je Mehika odobrila azil nekdanji perujski premierki Betssy Chavez. Chavez je v Peruju predmet preiskave v zvezi z obtožbami o poskusu državnega udara leta 2022, ki naj bi ga vodil takratni predsednik Pedro Castillo, ki je že v priporu zaradi enakih obtožb.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je kitajskega voditelja Xi Jinpinga pozval k pomoči pri ponovni vzpostavitvi dialoga s Severno Korejo. Srečanje je potekalo ob robu vrha Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Apec).

Sirija je priznala Kosovo kot neodvisno državo, je sporočila kosovska predsednica Vjosa Osmani. Do sporazuma je prišlo v Rijadu ob podpori savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana. Sirija je tretja država letos, ki je priznala Kosovo.

Izraelski skrajno desni minister Bezalel Smotrič se je opravičil Savdijcem za izjavo, v kateri jim je dejal, naj še naprej jahajo kamele, medtem ko bo Izrael nadaljeval z razvojem. Izjava je bila podana v kontekstu savdijske podpore palestinski državi.

Kljub prejšnjim poročilom o prestavitvi srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, Madžarska, po besedah tiskovnega predstavnika vlade Zoltana Kovacsa, nadaljuje s pripravami na vrh.

Novoizvoljeni predsednik Bolivije, Rodrigo Paz Pereira, je napovedal obnovitev diplomatskih odnosov z Združenimi državami Amerike po nastopu svoje funkcije. Odnosi med državama so bili prekinjeni v času levičarskega predsednika Eva Moralesa. Paz Pereira, ki pripada desni sredini, s tem napoveduje preobrat v zunanji politiki države.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov EU v Luksemburgu izrazila podporo Slovenije vsem prizadevanjem za pravičen mir v Ukrajini, vključno z napovedanimi pogovori med predsednikoma ZDA in Rusije v Budimpešti. Prizadevanja ameriškega predsednika je pozdravila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih v Beli hiši ostal previden glede morebitne dobave raket tomahawk s strani ZDA, saj ZDA ne želijo eskalacije. Donald Trump pa je ponovil svoj poziv Ukrajini in Rusiji, naj končata vojno in razglasita zmago.

Donald Trump je med obiskom v izraelskem Knesetu slavnostno razglasil konec vojne med Hamasom in Izraelom, kar je naletelo na stoječe ovacije. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Trumpa označil za največjega prijatelja Izraela v Beli hiši. Mednarodni Rdeči križ je sporočil, da se je začela prva faza izpustitve živih izraelskih talcev iz Gaze, v zameno pa naj bi Izrael izpustil skoraj 2.000 palestinskih zapornikov. Trump naj bi obiskal še Egipt.

Venezuelska vlada je zaprla svoje veleposlaništvo v Oslu na Norveškem le nekaj dni po tem, ko je bila opozicijska voditeljica Maria Corina Machado razglašena za dobitnico Nobelove nagrade za mir. Kot uradno pojasnilo navajajo širše prestrukturiranje diplomatskih predstavništev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj posreduje pri doseganju prekinitve ognja v Ukrajini, podobno kot v Gazi. Zelenski je poudaril, da če je mogoče ustaviti vojno v eni regiji, je mogoče ustaviti tudi druge, vključno z rusko. Trump je Zelenskega označil za "prijaznega fanta" in obljubil nadaljnjo ameriško podporo Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je zatrdil, da nihče ne bo prisiljen zapustiti Gaze. Napovedal je potovanje na Bližnji vzhod v nedeljo. Izraelska vlada še odloča o potrditvi Trumpovega mirovnega načrta za Gazo. Trump je prav tako izjavil, da je v Gazi dosežen mir, kar označuje kot zgodovinski uspeh, in napovedal izpustitev talcev.

V Bruslju potekajo pogajanja o novem svežnju sankcij proti Rusiji, ki med drugim predvideva omejitev gibanja ruskih diplomatov med državami članicami Evropske unije. Po predlogu bi morali diplomati predhodno obvestiti državo članico o nameravanem potovanju ali prečkanju njenega ozemlja.

Vojko Kuzma, dolgoletni sodelavec zunanjega ministrstva in diplomat, je umrl v starosti 65 let. Zadnjih šest let je vodil slovenski urad v Palestini, natančneje v Ramali. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je izrazilo iskreno sožalje njegovi družini, svojcem in prijateljem.

Palestinska militantna skupina Islamski džihad je Trumpov mirovni načrt v 20 točkah za Gazo, ki ga je predstavil ameriški predsednik Donald Trump, označila za farso, ki ne bo končala vojne in agresije nad Palestinci. Poudarili so, da načrt ni izvedljiv.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN izjavil, da administracija Donalda Trumpa ni bila iskrena v jedrskih pogajanjih z Iranom. Varnostni svet ZN je zavrnil predlog resolucije o odlogu ponovne uvedbe sankcij proti Iranu.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je zaključila udeležbo na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN s številnimi dvostranskimi srečanji. Med drugim se je srečala s kolegi iz Sirije, Malezije in Bahrajna ter s generalnim sekretarjem Arabske lige.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je v New Yorku udeležila 80. zasedanja Generalne skupščine ZN, kjer je poudarila pomen sodelovanja med državami in multilateralizma. Kljub kritikam Združenih narodov s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je Pirc Musarjeva dejala, da je Slovenija pokazala diplomatsko moč. Na večerji, ki jo je priredil predsednik ZDA, se je srečala z Melanio Trump, ki je z njo takoj spregovorila v slovenščini.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi na srečanju z arabskimi voditelji ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku obljubil, da izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju ne bo dovolil priključitve Zahodnega brega. Novico je poročal Politico, ki se sklicuje na izjave udeležencev srečanja.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral delovanje svetovne organizacije in dejal, da ne izkorišča svojega potenciala. Prav tako ni ponudil novih rešitev za svetovne probleme in je bil kritičen do evropskih držav. Dodatno je francoski predsednik Emmanuel Macron obtičal v prometu v New Yorku zaradi Trumpove kolone vozil.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na visokem srečanju ob 30. obletnici Pekinške deklaracije o enakosti spolov v New Yorku ob začetku 80. zasedanja Generalne skupščine ZN pozvala k izvolitvi prve generalne sekretarke Združenih narodov. Opozorila je, da je napredek na področju enakosti spolov počasen in vse bolj ogrožen, njen poziv pa je bil deležen aplavza.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je priznal, da so diplomatska prizadevanja za rešitev spora glede iranskega jedrskega programa v zelo težavni fazi. Kljub temu je poudaril, da se bo dialog nadaljeval.

Zunanja ministra Slovenije in Kitajske, Tanja Fajon in Wang Yi, sta se v Ljubljani strinjala, da se odnosi med državama uspešno razvijajo. Ministra sta poudarila pomen multilateralizma v trenutnih svetovnih razmerah in izpostavila pomembnost dobrih odnosov med Evropsko unijo in Kitajsko.

Tina Gaber, partnerka predsednika vlade, se je znašla v diplomatskem škandalu, ker naj bi pod izmišljeno funkcijo 'First lady' in z elektronskega naslova državne uprave, ki naj bi bil ustvarjen posebej zanjo, pisala slovenskim veleposlanikom v tujini in ženam predsednikov tujih vlad. Portal Požareport je razkril, da je Gaberjeva od veleposlanikov zahtevala usluge, kar je sprožilo polemike o legitimnosti njenih dejanj in uporabi državnih sredstev.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo gostil evropske voditelje v ZDA na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini. Ob tem je izrazil pripravljenost za okrepitev pritiska na Rusijo, vključno z možnostjo uvedbe novih sankcij. Kijev medtem poziva k popolni energetski blokadi Rusije. Trump je omenil tudi skorajšnje srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Milorada Dodika, člana predsedstva Bosne in Hercegovine, je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto v Budimpešti sprejel kot predsednika Republike Srbske, čeprav je bil Dodik že razrešen s tega položaja. Szijjarto je Dodiku zagotovil nadaljnjo podporo Madžarske, pri tem pa poudaril, da mora o voditelju Republike Srbske odločati narod.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v intervjuju za hrvaško televizijo RTL izrazila kritiko nad hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, ker ji ni zaploskal na Blejskem strateškem forumu po njenem govoru o priznanju Palestine. Pirc Musarjeva je dejala, da bi ji moral zaploskati že iz spoštovanja. Dodala je, da odločitev Slovenije za priznanje Palestine ni bila lahka.

Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom na Kitajskem slovaškemu premierju Robertu Ficu dejal, da Rusija nikoli ni nasprotovala vstopu Ukrajine v Evropsko unijo. Putin je poudaril, da dogovor o rešitvi konflikta ne sme ogroziti varnosti Rusije.

Slovenija naj ne bi bila zadovoljna z izvedbo strateškega foruma na Bledu. Nizka udeležba premierjev in predsednikov vlad nakazuje na vse večjo diplomatsko osamljenost države. Predstavniki vlade so sicer poskušali forum prikazati kot uspeh.

Slovenska košarkarska reprezentanca se je v Katovicah pripravljala na tekmo proti Islandiji, ki je veljala za najlažjo preizkušnjo v skupini D evropskega prvenstva. Tekma je bila pomembna tudi kot priprava na srečanje z Izraelom, s katerim naj bi se Slovenija borila za tretje mesto v skupini. Zmaga proti Islandiji je bila predpogoj za uvrstitev v izločilne boje.

Kitajski predsednik Ši Džinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje kritiziral, kot je dejal, "tiransko ravnanje" v svetovnem redu. Ruski predsednik Vladimir Putin je na istem vrhu krivdo za vojno v Ukrajini pripisal Zahodu. Oba voditelja sta s tem verbalno napadla Zahod in okrepila povezave med državama.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je v videonagovoru slovenskim diplomatom izpostavil stališča Ukrajine glede nadaljnjih korakov za premirje z Rusijo. Po zadnjih ruskih napadih na Kijev je poudaril, da je ključnega pomena prekinitev spopadov na tleh, v zraku in na morju. Zahvalil se je Sloveniji za njeno pomoč in poudaril potrebo po krepitvi odpornosti ter pritisku na Rusijo, ki po njegovih besedah izbira balistične rakete namesto pogajalske mize in zavlačuje prizadevanja za mir.