Zunanja ministrica Tanja Fajon je v nagovoru diplomatom izpostavila, da se razmerja sil v svetu spreminjajo in da je edina stalnica nestalnost. Opozorila je na šibko vlogo Evropske unije in poudarila, da se lahko EU iz opazovalke preobrazi v relevantno silo, če bo premostila notranje delitve. Slovenija pri tem igra pomembno vlogo.

Članice Varnostnega sveta Združenih narodov, vključno s Slovenijo, so nedavno razglašeno lakoto v Gazi označile za krizo, ki jo je povzročil človek. ZDA se izjavi niso pridružile. Preostalih 14 članic opozarja, da je uporaba lakote kot orožja v vojni v nasprotju z mednarodnim pravom.

Vladimir Putin in Kim Džong Un se bosta udeležila vojaške parade v Pekingu ob 80. obletnici zmage nad Japonsko in konca druge svetovne vojne. Pričakuje se prisotnost 26 tujih voditeljev, vendar med njimi ni nobenega zahodnega voditelja, razen slovaškega premierja Roberta Fica. Kimova udeležba bo ena redkih njegovih poti v tujino, parada pa bo prva javna pojavitev obeh voditeljev ob boku kitajskega predsednika Ši Džinpinga.

Slovenski veleposlanik v Izraelu, Bogdan Batič, se bo predčasno vrnil v domovino. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je objavilo razpis za novega veleposlanika v Izraelu. Batič je mandat nastopil šele lani v Tel Avivu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je razjezil Turčijo, ko je množične pokole Armencev v času otomanskega cesarstva označil za genocid. Turško zunanje ministrstvo je Netanjahuja obtožilo političnega izkoriščanja tragedij za prikrivanje zločinov.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je po srečanju s palestinsko zunanjo ministrico Varsen Agabekjan Šahin v Zagrebu pozval hrvaško vlado pod vodstvom premierja Andreja Plenkovića, naj začne postopek za priznanje Palestine. Plenković je med srečanjem izrazil zaskrbljenost zaradi humanitarne krize v Gazi.

Danska je na pogovor poklicala začasnega ameriškega odpravnika poslov zaradi poskusov vmešavanja Združenih držav Amerike na Grenlandiji. Odločitev je sledila poročanju danske javne televizije DR o omenjenih poskusih vmešavanja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi danes v Beli hiši gostil srečanje o prihodnosti Gaze po koncu vojne. To je v torek napovedal njegov posebni odposlanec Steve Witkoff. V Washingtonu naj bi se mudil tudi izraelski zunanji minister Gideon Sar, ki naj bi ga gostil državni sekretar Marco Rubio.

Zunanje ministrstvo je sporočilo, da Slovenija razmišlja o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) glede domnevnega genocida. Odločitev o morebitni pridružitvi bo javnosti sporočena pravočasno, pri čemer je rok za pridružitev 28. januar 2026. Mediji so poročali, da naj bi v vladi že dozorela odločitev o pridružitvi, vendar MZEZ tega ni potrdil.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v pismu izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju ostro zavrnil obtožbe o spodbujanju antisemitizma v Franciji. Macron je poudaril, da se boj proti antisemitizmu ne sme zlorabljati v politične namene in da so Netanjahujeve kritike žalitev za Francijo.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so Iranu zagrozile s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov zaradi kršitev jedrskega sporazuma iz leta 2015. Te tri evropske države, znane kot E3, so prepričane, da Iran namenoma krši sporazum. Iranski diplomati so se v Ženevi sestali s predstavniki omenjenih držav, da bi preprečili ponovno uvedbo sankcij, pri čemer je Iran pozval evropske države, da sprejmejo 'pravo odločitev'.

Zalivske države, med njimi Katar in Savdska Arabija, naj bi po navedbah ameriškega odposlanca Toma Barracka finančno podprle načrtovano razorožitev libanonskega gibanja Hezbolah. Libanonska vlada naj bi ob podpori Izraela in ZDA poskrbela za razorožitev proiranske milice.

Združene države Amerike naj bi preklicale vizum brazilskemu pravosodnemu ministru Ricardu Lewandowskemu, kar je razkril brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Ta poteza naj bi bila nadaljevanje spora med državama, ki ga je sprožil sodni pregon nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara. Washington poteze uradno še ni potrdil.

V izraelski raciji v mestu Ramala na zasedenem Zahodnem bregu je bilo ranjenih najmanj 24 ljudi. Palestinski mediji poročajo, da je bila racija usmerjena proti podjetjem, ki se ukvarjajo z menjavo denarja.

Predsedstvo Bosne in Hercegovine je razpravljalo o predlogu, da bi ameriškega predsednika Donalda Trumpa nominirali za Nobelovo nagrado za mir. Pobudo je podala srbska članica predsedstva Željka Cvijanović, vendar sta bošnjaški in hrvaški član predsedstva, Denis Bećirović in Željko Komšić, preprečila uvrstitev te točke na dnevni red, zahtevajoč dodatno gradivo.

Palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin je na uradnem obisku v Sloveniji, na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon. Obisk je nadaljevanje diplomatskih aktivnosti po priznanju Palestine s strani Slovenije junija lani. Predsednica Nataša Pirc Musar je ob srečanju poudarila, da si Palestinci zaslužijo dostojno življenje v svoji državi. Socialni demokrati obisk vidijo kot priznanje slovenski miroljubni zunanji politiki, medtem ko nekateri opozarjajo na zavračanje Palestine s strani nekaterih arabskih držav.

Avstralska vlada je izgnala iranskega veleposlanika, potem ko je Iran obtožila organiziranja antisemitskih napadov, ki so se lani zgodili v Melbournu in Sydneyju. Poleg izgona veleposlanika je Avstralija umaknila tudi svojega veleposlanika iz Irana in začasno ustavila delovanje svojega veleposlaništva v Teheranu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji znova govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je dejal, da je vsak pogovor s Putinom dober, vendar ga moti nadaljevanje napadov na Ukrajino. Na vprašanje, zakaj se Putin ni pripravljen sestati z Zelenskim, je Trump odgovoril, da ga Putin ne mara.

Palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin je obiskala Slovenijo, kjer se je srečala s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon in premierjem Robertom Golobom. Golob je poudaril, da je rešitev dveh držav edina pot do miru na Bližnjem vzhodu in da je treba ohraniti humanost.

Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo nasilje pripadnikov Hamasa nad prebivalci Gaze, ki poskušajo priti do humanitarne pomoči. Hamas naj bi pomoč zaplenil in jo nato prodajal prebivalstvu, da bi financiral svoje dejavnosti. Dogodek je sprožil neodobravanje mednarodne skupnosti.

Francija je ameriškega veleposlanika Charlesa Kushnerja poklicala na pogovor, potem ko je ta v pismu predsedniku Emmanuelu Macronu izrazil mnenje, da francoska vlada ne stori dovolj v boju proti antisemitizmu. Francoske oblasti so se odzvale na Kushnerjevo pismo z nezadovoljstvom.