Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov ruskim državljanom, ki bodo začela veljati to soboto. Razlog za zaostritev so varnostna tveganja, povezana z rusko agresijo v Ukrajini, kot so incidenti z droni in sabotaže na evropskih tleh.

Britanska vlada je prepovedala udeležbo predstavnikom izraelske vlade na prihajajočem sejmu orožja v Londonu. Odločitev je posledica poslabšanja diplomatskih odnosov med Veliko Britanijo in Izraelom zaradi konflikta v Gazi. Kljub prepovedi za vladne predstavnike pa sejma ne bodo prepovedali izraelskim trgovcem z orožjem.

Vlada Republike Slovenije je sprejela srednjeročni obrambni program za obdobje 2026-2031, ki načrtuje enega največjih investicijskih ciklov za modernizacijo Slovenske vojske. Program se osredotoča na nacionalne prioritete in izpolnjevanje mednarodnih zavez.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je bila prejšnji teden obveščena o nepooblaščenem dostopu do svojega informacijskega sistema. V vdoru so bili razkriti osebni podatki 873.201 fizične osebe, vključno z imeni, priimki, naslovi, EMŠO številkami in davčnimi številkami.

Romunija je v soboto zvečer aktivirala vojaška letala, potem ko je ruski dron iz sosednje Ukrajine vstopil v njen zračni prostor. Dron je prodrl približno deset kilometrov globoko v romunski zračni prostor, nato pa ga je zapustil. Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da drona niso sestrelili. Incident se je zgodil med ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo.

Ameriški senat je potrdil obrambni proračun za leto 2026 v višini 900 milijard dolarjev. Predlog, ki ga je že potrdil predstavniški dom kongresa, zdaj čaka le še na podpis predsednika Donalda Trumpa. Po sprejetju bo moral Pentagon objaviti informacije o napadih na plovila v Karibih.

Slovenija je podaljšala začasni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev, do 21. junija prihodnje leto. Vlada zagotavlja, da podaljšanje ne bo negativno vplivalo na življenje ljudi ob meji, prehod potnikov, gospodarsko sodelovanje in okolje.

Vlada je odobrila povišanje novega načelnika Generalštaba Slovenske vojske, Boštjana Močnika, iz brigadirja v čin generalmajorja. Minister za obrambo Borut Sajovic bo zdaj predlog za povišanje posredoval predsednici republike Nataši Pirc Musar.

Pripadnik Štajerske varde je pred vladnim poslopjem v Ljubljani želel predsedniku vlade Robertu Golobu osebno izročiti nezakonito orožje. Policija je posredovala. Ivan Bolfek, pripadnik varde, je svoje dejanje objavil na družbenih omrežjih.

Hrvaški sabor je s 84 glasovi za, 30 vzdržanimi in 11 proti potrdil spremembo zakona o obrambi, s čimer se po 17 letih ponovno uvaja obvezno služenje vojaškega roka. Obvezno vojaško usposabljanje bo namenjeno 19-letnikom, dvomesečno služenje pa je naletelo na kritike opozicije. Zakon določa tudi sankcije za neudeležbo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je potrdil smrt predstavnika državnega orožarskega podjetja Jugoimport SDPR, Radomirja Kurtića, ki je umrl sredi novembra v Moskvi. Vučić je izrazil pričakovanje, da bo Srbija prejela odgovore od ruskih oblasti glede okoliščin smrti. Srbski mediji poročajo, da je Kurtić umrl v sumljivih okoliščinah in da so iz pisarn izginili dokumenti.

Nemška vlada je potrdila predlog zakona, ki uvaja prostovoljno služenje vojaškega roka. Predlog zakona predvideva obvezne zdravstvene preglede in vprašalnik o zainteresiranosti za služenje za mlade moške. Prav tako odpira možnost za ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je napovedal dodatno krepitev sil v državah na vzhodu zavezništva po vdoru ruskih dronov na Poljsko. Poudaril je, da bodo okrepili zmogljivosti za obrambo pred brezpilotnimi letalniki. Operacija bo potekala pod imenom Vzhod.

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) se je odzvala na kritike glede predloga novele zakona o Sovi, ki ji dodeljuje nova pooblastila. Iz agencije so poudarili, da so vgrajene varovalke, ki omogočajo izvajanje posebnih oblik pridobivanja podatkov le v primeru največjih groženj nacionalni varnosti. Prav tako so zatrdili, da je predlagana ureditev primerljiva s tisto v drugih državah članicah Evropske unije. Sova opozarja, da je trenutna ocena teroristične ogroženosti v Sloveniji srednja, kar povečuje možnost nasilnega terorističnega dejanja.

Po nasilnem dogodku v Novem mestu, kjer je bil ubit 48-letni moški, so se oglasile različne politične stranke s predlogi za izboljšanje varnosti. SDS je zahtevala izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali ukrepe za preprečevanje nasilja in kriminala Romov na jugovzhodu Slovenije. V Svobodi so odgovornost pripisali policiji, tožilstvu in sodstvu, medtem ko je NSi ponovno predlagala zakonodajni sveženj za večjo varnost.

Predstavnika romske skupnosti, Jožek Horvat Muc in Darko Rudaš, sta ostro obsodila nasilna dejanja in poudarila, da nasilje nima narodnosti. Jožek Horvat Muc je dejal, da mora celotna romska skupnost storiti vse, da se kriminalna dejanja posameznih Romov ustavijo.

Predsednik Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Muc, je po napadu na Novomeščana opozoril, da morajo biti vladni ukrepi za zagotavljanje varnosti na območjih z varnostnim tveganjem zakonsko izvedljivi, ustrezno oblikovani in vključujoči. Poudaril je, da je stanje v jugovzhodnem delu države zelo slabo.

V Laškem so potekali Razvojni dnevi občin 2025, ki jih je gostila Skupnost občin Slovenije (SOS). Osrednji dogodek je bil posvečen 30. obletnici reforme lokalne samouprave, s poudarkom na temah, kot so občine za vse generacije, razvoj športa in športne infrastrukture ter kulturna dediščina v povezavi s podnebnimi spremembami. Novomeški župan in predsednik SOS Gregor Macedoni je aktivno sodeloval na dogodku.

Po nasilni smrti 48-letnega moškega v Novem mestu sta ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar ponudila odstop premierju Robertu Golobu. Premier je že sklical krizni sestanek, na katerega je povabil pristojne ministre.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da Rusija ni uspela izpolniti roka, ki ga je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu določil za zavzetje Pokrovska in Kupjanska. Zelenski se je sestal z vodstvom obrambnega in varnostnega sektorja. Ukrajina razvija novo raketo z dosegom do 1000 kilometrov.

Poslanska skupina NSi je zahtevala sklic nujne seje odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov v sistemu uprave za varno hrano. Opozarjajo na zaskrbljujoče stanje informacijske varnosti na kmetijskem ministrstvu, KGZS pa svari pred resnimi tveganji za kmete in poziva k takojšnjemu ukrepanju.

Delegacija ameriškega Pentagona je prispela v Kijev na pogovore o končanju vojne. Sestala se je z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Obisk sledi poročilom o načrtu za končanje vojne z Rusijo.

Stranki SDS in NSi sta vložili interpelacijo zoper ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca. Očitata mu opustitev dolžnega ravnanja na področju socialne politike in vprašanj romske skupnosti. Opozicijski stranki pozivata k odstopu ministra Mesca in premierja.

V Ljubljani se je začelo 71. letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze Nato, na katerem skoraj 300 parlamentarcev iz 46 držav do ponedeljka razpravlja o aktualnih varnostnih izzivih zavezništva. Med glavnimi temami je vojna v Ukrajini, udeležence pa bo nagovoril tudi generalni sekretar zveze Nato. Zasedanje na Gospodarskem razstavišču bo osrednji dogodek parlamentarnega dela severnoatlantskega zavezništva, delegacije pa bodo sooblikovale politiko Nata.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opravil uradni obisk v Sloveniji, kjer se je udeležil sklepnega dela zasedanja Parlamentarne skupščine Nata v Ljubljani. Na Brdu pri Kranju se je sestal s premierjem Robertom Golobom, s katerim sta razpravljala o izzivih, s katerimi se sooča Nato. Med zasedanjem so razpravljali tudi o povečanju sredstev za obrambo na pet odstotkov BDP.

Slovenska vlada je odobrila podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev, do 21. junija. Kot razloge za to potezo navaja visoko stopnjo teroristične ogroženosti, konflikte v okolici Evropske unije in zimske olimpijske igre v Italiji.

Premier Robert Golob je napovedal sprejetje posebnega zakona, imenovanega Šutarjev zakon, ki bo policiji omogočil dodatna pooblastila za ukrepanje na varnostno tveganih območjih. Zakon naj bi prinesel tudi strožjo kaznovalno politiko. Golob je ukrepe predlagal po italijanskem vzoru boja proti mafiji.

Minister za obrambo Borut Sajovic je na zasedanju odbora za obrambo in varnost Parlamentarne skupščine Nata v Ljubljani izpostavil, da je Nato nenadomestljiv steber varnosti Slovenije in celotne Evrope. Poudaril je, da je članstvo v Natu še posebej dragoceno za manjše države.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je izrazila pripravljenost za nadzor morebitnega premirja v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija.

Notranji minister Branko Zlobko je v Državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslancev SDS glede zagotavljanja javnega reda in miru ter varnosti premoženja. Poudaril je, da je delo policije usmerjeno v najbolj izstopajoča varnostno obremenjena območja na podlagi analiz in ocene varnostnih razmer.

Mestna občina Novo mesto je na seji sprejela sklep o vzpostavitvi dodatnih 16 video nadzornih sistemov na prometnih in parkirnih površinah, s čimer se bo skupno število povzpelo na 27. Odločitev o tem je bila sprejeta že leta 2015. Na območju Policijske uprave Novo mesto pa se število kaznivih dejanj izrazito povečuje, raziskanost pa je slaba.

Donald Trump je obrambnemu ministrstvu ZDA naročil, naj po 33 letih znova začne s testiranji jedrskega orožja. Odločitev je bila objavljena na družbenem omrežju Truth Social in je povzročila globalno paniko.

Ameriški predsednik Donald Trump je obsodil nedavno rusko testiranje nove manevrirne rakete na jedrski pogon. Poudaril je, da bi se moral ruski predsednik Vladimir Putin posvetiti končanju vojne v Ukrajini, namesto razvoju novih orožij.

Belgijske oblasti so aretirale tri mlade odrasle, ki so načrtovali džihadistični napad z eksplozivom, nameščenim na dronu. Med tarčami napada naj bi bil tudi belgijski premier Bart De Wever in drugi politiki. Aretacije so preprečile izvedbo napada.

Vlada je na predlog ministra za obrambo Boruta Sajovica za novega načelnika Generalštaba Slovenske vojske imenovala brigadirja Boštjana Močnika, dosedanjega poveljnika sil SV. Močnik bo kot deseti po vrsti nasledil generalpodpolkovnika Roberta Glavaša.

Vlada je sprejela letni načrt investicij v Slovensko vojsko za leto 2025. Ministrstvo za obrambo bo izvajalo projekte za izgradnjo bataljonske bojne skupine in enote za specialno delovanje. Za te investicije je predvidenih več kot 34 milijonov evrov.

Britanski premier Keir Starmer se je na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Londonu zavzel za okrepitev pomoči Ukrajini, predvsem na področju raket dolgega dosega. Starmer je dejal, da bi zahodni zavezniki lahko storili več za povečanje obrambnih zmogljivosti Kijeva. Srečanje je potekalo pred koalicijo voljnih, ki se zavzema za nadaljnjo pomoč Ukrajini.

Talibani so prevzeli odgovornost za samomorilski napad pred okrožnim sodiščem v Islamabadu, v katerem je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je bilo ranjenih.

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki proizvaja brezpilotna letala dolgega dosega, zmožna zadeti cilje globoko v Rusiji.

Slovenija je praznovala dan Rudolfa Maistra, državni praznik v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in prevzel vojaško oblast v Mariboru. Praznik opozarja, da varnost ni samoumevna, temveč rezultat skupnih prizadevanj.

Odbor Državnega zbora za obrambo je obravnaval srednjeročni obrambni program za obdobje 2026-2031, ki predvideva obsežen investicijski cikel za modernizacijo Slovenske vojske. Na seji so obravnavali tudi novelo zakona o službi v SV, ki ureja posebnosti delovnega časa pripadnikov.

Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je predlagal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka. Kot razlog je navedel zunanjepolitične grožnje, med drugim tudi Rusijo. Italija je obvezno služenje vojaškega roka ukinila pred 20 leti.

Nemčija je z namestitvijo novega protiraketnega sistema Arrow 3 okrepila svojo in evropsko protiraketno obrambo. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je ob predstavitvi sistema v letalskem oporišču Schönewalde/Holzdorf poudaril, da ta sistem ne ščiti le Nemčije, temveč tudi njene evropske zaveznice.

Pentagon je sprožil preiskavo proti demokratskemu senatorju iz Arizone, Marku Kellyju, ker je javno pozval vojake, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Predsednik ZDA, Donald Trump, je Kellyjev poziv označil za pozivanje k uporu in zagrozil s smrtno kaznijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je pripravljen izvesti volitve v Ukrajini v roku 60 do 90 dni, pod pogojem, da ZDA in evropske zaveznice pomagajo zagotoviti varnost. Mandat Zelenskemu se je iztekel maja 2024.

Ameriški kongresniki zahtevajo od vlade ZDA pojasnila glede napadov na plovila, ki naj bi prevažala droge v Karibskem morju. Zahteva je posledica medijskih poročil, ki navajajo, da naj bi vojska po ukazu obrambnega ministra izvedla dodaten napad na preživele po prvem napadu v začetku septembra, pri čemer sta bili ubiti dve osebi.

Po izredni seji občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, na kateri je vladna ekipa predstavila ukrepe, so člani vlade in župani jugovzhodne Slovenije podali izjave za medije. Minister Luka Mesec je kljub kritikam izjavil, da ne namerava odstopiti.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri ostro obsoja ruske kršitve evropskega zračnega prostora in hibridne grožnje. Evroposlanci so pozvali k enotnemu in sorazmernemu odzivu Evropske unije, ki bi vključeval tudi možnost sestrelitve groženj iz zraka. Prav tako so se zavzeli za krepitev evropskega stebra znotraj zveze Nato.

Trinidad in Tobago je Združenim državam Amerike dovolil uporabo svojih letališč in namestitev radarja, kar je Venezuela ostro obsodila. Ta poteza karibske države, ki leži blizu Venezuele, kaže na podporo pritisku ZDA na Caracas. ZDA so podpisale tudi obrambni sporazum s Paragvajem, kar kaže na krepitev vojaške prisotnosti ZDA v regiji.