Jure Palka začasno na čelo urada za preprečevanje pranja denarja
Vlada je Jureta Palko imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja po razrešitvi Anike Vrabec Božič. Palkov mandat bo začel teči 1. januarja 2026.
Vlada je Jureta Palko imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja po razrešitvi Anike Vrabec Božič. Palkov mandat bo začel teči 1. januarja 2026.
Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja Državne volilne komisije (DVK) v letu 2024 ugotovilo številne nepravilnosti in ji izdalo negativno mnenje. Med nepravilnostmi so nepravilnosti pri izplačilu nadomestil članom komisije, dodatkov za delo in delovne uspešnosti.
Premier Robert Golob je ocenil, da odločitev vrha EU, da se posojilo Ukrajini ne financira z zamrznjenim ruskim premoženjem, ohranja pogajanja o miru bolj odprta. Izrazil je zadovoljstvo, da dogovor ne zahteva poroštev držav članic.
Župan Zoran Janković je zagotovil, da se vseh 23 ljubljanskih vrtcev ne bo združilo v en zavod, vendar pa še vedno načrtuje združitev podpornih služb, kot so računovodstvo, finance in javna naročila.
Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je izrazil željo, da bi zdravljenje plešavosti financirali iz javnih sredstev, saj meni, da je to vprašanje preživetja, zlasti za mlade. Predlog je sprožil razpravo o upravičenosti uporabe javnega denarja za tovrstne namene.
Računsko sodišče je pri poslovanju Občine Ivančna Gorica v letu 2024 odkrilo več nepravilnosti, vključno z neizplačili dodatkov zaposlenim za delo v nedeljo ter pomanjkljivostmi pri javnih naročilih in razpisih s področja kulture. Zaradi neupoštevanja predpisov je sodišče občini izreklo mnenje s pridržkom.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo ponovno pogovarjala s poslanci o podpori kandidatom za novega guvernerja Banke Slovenije. Iz koalicije prihajajo signali, da je tokrat več možnosti za uspeh, čeprav imena kandidatov ostajajo skrivnost. Poleg tega bodo razpravljali tudi o podpori kandidatom za ustavne sodnike.
Voditelji držav članic Evropske unije so se dogovorili, da bodo poskušali doseči soglasje glede uporabe zamrznjenih sredstev Ruske centralne banke za novo posojilo Ukrajini. Zelenski je poudaril, da Ukrajina potrebuje odločitev o uporabi tega premoženja za financiranje pomoči EU do konca leta. Povedal je tudi, da Ukrajina zdaj sama proizvede več kot 50 odstotkov orožja, ki ga uporablja, vključno z arzenalom orožja dolgega dosega.
Zaradi pomislekov o transparentnosti porabe sredstev za izvedbo Evropske prestolnice kulture (EPK) so novogoriški svetniki na izredni seji zahtevali revizijo poslovanja javnega zavoda GO! 2025. Revizija naj bi zajela celotno obdobje delovanja zavoda.
Računsko sodišče je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izreklo mnenje s pridržkom glede pravilnosti poslovanja v letu 2024, a pozitivno mnenje glede računovodskih izkazov. Razlog za pridržek so nepravilnosti pri obračunu zdravstvenih storitev in odločanju o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja. Revizija je razkrila tudi porabo javnega denarja za pogostitve direktorjev.
Poročila, objavljena na portalu Ajpes po referendumu o državni pomoči pri samomorih, so razkrila šest lažnih referendumskih kampanj. Demokrati, Kordiš, Danes je nov dan, Zeleni, Civilna družba in Metka Zevnik niso porabili skoraj ničesar, razen za stroške odprtja in zaprtja posebnih računov. Organizatorji so kampanje prijavili lažno.
Vlada je prerazporedila pravice porabe v letošnjem državnem proračunu. Različni proračunski uporabniki so Ministrstvu za finance namenili 9,4 milijona evrov za zagotovitev denarja občinam za povračilo izplačil zimskega regresa.
Svet EU je razširil sankcije proti Rusiji in Belorusiji zaradi ruskih hibridnih groženj, sankcioniranih je bilo dodatnih 12 oseb in dva subjekta, ter zaradi podpore ruski floti v senci še dodatnih devet. Ruska centralna banka pa je vložila tožbo proti finančni družbi Euroclear s sedežem v Belgiji in zahteva 195 milijard evrov odškodnine zaradi zamrznjenega premoženja.
Računsko sodišče je pregledalo poslovanje Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) v letu 2023 in izreklo negativno mnenje. Ugotovljene so bile nepravilnosti pri javnem naročanju, izplačilih, obračunih plač in sofinanciranju projektov.
Slovenija bo zagotovila približno 700 milijonov evrov poroštev za novo posojilo Evropske unije Ukrajini. Sredstva za posojilo naj bi prišla iz zamrznjenega ruskega premoženja. Finančni minister Klemen Boštjančič je izpostavil, da bo poroštvo uporabljeno le v skrajnem primeru.
Grški minister za gospodarstvo in finance Kiriakos Pierakakis je bil v Bruslju izvoljen za novega predsednika Evroskupine. Njegov 2,5-letni mandat se bo začel v petek, prvo srečanje ministrov pa bo vodil 19. januarja.
Ministrstvo za delo pod vodstvom Luke Mesca pripravlja nov zakon o osebni asistenci, s katerim želijo izboljšati pogoje dela osebnih asistentov. Vendar pa Ministrstvo za finance opozarja, da dolgoročna finančna vzdržnost financiranja osebne asistence ni zagotovljena.
Davčni svetovalec Rok Snežič se je znašel v središču pozornosti po tem, ko je Finančna uprava RS na vladnem portalu objavila opozorila glede sodelovanja z njim. Snežič meni, da gre za zlorabo položaja in osebni obračun Roberta Goloba, zato je zoper FURS vložil prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije in Okrožno državno tožilstvo.
Novinarski sindikati RTVS niso zadovoljni s predlogom sprememb zakona o RTVS, ki sta ga predlagala Asta Vrečko in Robert Golob. Od vladnih poslancev pričakujejo, da bo zakon določal usklajevanje prispevka za RTVS z inflacijo in da bo država iz proračuna pokrila stroške, ki presegajo zbrani prispevek.
Skupnost občin Slovenije je ob prvih izračunih sredstev za občine z romskimi naselji po novi formuli pozvala k vzpostavitvi ustrezne pravne podlage za preverjanje števila prebivalcev v romskih naseljih in ureditvi podatkov o samih naseljih, saj sta ta podatka ključna za izračun.
Danes popoldne se izteka rok za oddajo predlogov kandidatov za guvernerja Banke Slovenije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je javni poziv objavila 24. oktobra. Od začetka leta Banko Slovenije vodi namestnik guvernerja Primož Dolenc, ki se je prijavil na razpis.
Župani iz Murske Sobote, Beltincev, Lendave in Turnišča so izrazili nezadovoljstvo z novim načinom izračuna sredstev, namenjenih sofinanciranju obveznosti občin z romskimi naselji za leto 2026. Ocenjujejo, da novi izračun, ki temelji na zakonu o financiranju občin, ni pravičen niti strokovno utemeljen.
Predsednik nemškega združenja mest Burkhard Jung je opozoril, da so proračuni številnih nemških mest preobremenjeni zaradi socialnih izdatkov, predvsem za migrante. Zaradi tega mesta težko financirajo druge pomembne dejavnosti, kot so domovi za starejše, knjižnice in muzeji.
Združenje novinarjev v Bosni in Hercegovini je opozorilo visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta na nevzdržne finančne razmere na javni radioteleviziji BHRT. Zaradi finančnega kolapsa grozi javnemu servisu, ki zaposluje več kot 700 ljudi, prenehanje delovanja.
Zoran Stevanović in njegova stranka Resnica sta predlagala, da bi namesto ljudi RTV prispevek financirala vlada iz državnega proračuna. Predlog so v Državni zbor poslali dva meseca po tem, ko so zbrali 5.000 podpisov za odpravo RTV prispevka. Kritiki trdijo, da je s tem Stevanović pomagal premierju Golobu pri višanju RTV prispevka, pri čemer naj bi šlo za "izigravanje".
Premier Robert Golob in nemški kancler Friedrich Merz sta se strinjala, da so zamrznjena ruska sredstva ključna za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer sta izrazila razumevanje za pomisleke Belgije. Belgijski premier pa je v pismu predsednici Evropske komisije še dodatno zaostril svoje nasprotovanje uporabi teh sredstev.
Evropska komisija je ob objavi jesenskega svežnja dokumentov evropskega semestra opozorila, da bi lahko bil slovenski proračunski načrt za leto 2026 v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili.
Hrvaški finančni minister Marko Primorac je opozoril, da bi politično vmešavanje v odločitev Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) glede zahteve hrvaške finančne agencije Fina za pridobitev deleža v lastniku Ljubljanske borze škodovalo ugledu Slovenije. Primorac je poudaril, da mora regulator delovati neodvisno in da bi politični pritiski imeli negativne posledice za državo.
Svetniki v Domžalah so potrdili proračuna občine za prihodnji dve leti. Za leto 2026 je načrtovanih 46 milijonov evrov prihodkov in 66,9 milijona evrov odhodkov, za leto 2027 pa 44,7 milijona evrov prihodkov in 59 milijonov evrov odhodkov. Primanjkljaj bodo pokrili iz presežkov preteklih let.
Slovenija se je pripravljena pridružiti civilni misiji EU za usposabljanje do 3000 palestinskih policistov, s poudarkom na usposabljanju policistov iz Gaze. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila pripravljenost Slovenije za sodelovanje, vendar natančen način sodelovanja še ni določen. Usposabljanje bo potekalo v okviru misije EU za podporo palestinski policiji EUPOL COPPS, policisti pa naj bi bili na plačilni listi Palestinske uprave.
Slovenska vlada je sprejela ukrepe za preprečitev prevzema Ljubljanske borze s strani hrvaške državne agencije Fina. Borzo je uvrstila med kritično infrastrukturo, saj meni, da Fina ne izpolnjuje pogojev glede ugleda, kot jih zahteva zakon o bančništvu. Podpredsednik vlade Matej Arčon je pojasnil, da želi vlada zaščititi slovenske interese in delničarje.
Vlada je pripravila predlog novele zakona o RTVS, ki poleg že omenjenega nadzora finančnega odbora predvideva tudi financiranje glasbene produkcije in narodnostnih programov iz državnega proračuna. Višina sredstev za narodnostne programe bo znašala desetino zbranega rtv-prispevka v preteklem letu.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je po posvetu pri premierju Robertu Golobu zatrdil, da bo velika večina stanovalcev domov za starejše s prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe prejela položnice, nižje za od 200 do 800 evrov. Večina stanovalcev je že podala soglasje za prevedbo in podpis osebnih načrtov.
Mestni svetniki Ljubljane so potrdili 30-odstotno zvišanje parkirnin, ki bo začelo veljati 12. januarja. Po novem bo cena parkiranja v coni 1 znašala 1,7 evra na uro. Uvedli so tudi nočno tarifo med 22. in 6. uro v vseh conah, poleg tega pa širijo plačljive cone. Svetniki so potrdili tudi rebalans proračuna ter proračuna za leti 2026 in 2027.
Vlada Slovenije je pri pripravi sprememb proračuna za leto 2026 zmanjšala pričakovane prihodke in povečala načrtovano porabo, vključno s stroški dela in obrambo. Finančni minister Klemen Boštjančič je v Državnem zboru predstavil predlog sprememb proračuna za leto 2026, ki predvideva izplačilo zimskega dodatka s prerazporeditvami sredstev. Letni proračunski primanjkljaj se je povečal na 2,1 milijarde evrov.
Ministra Klemen Boštjančič in Franc Props sta s predstavniki občinskih združenj podpisala dogovor o višini povprečnine za leti 2026 in 2027. Določena je povprečnina v višini 835 evrov na prebivalca za obe leti. V letu 2026 bo občinam iz državnega proračuna povrnjeno tudi nekaj sredstev za zimski regres.
Ameriški minister za promet Sean Duffy je opozoril, da bi se lahko letalski promet v ZDA zaradi pomanjkanja kontrolorjev letenja in drugega osebja, ki ga je povzročila prekinitev financiranja ameriške vlade, upočasnil na minimum. Po podatkih spletne strani FlightAware je bilo odpovedanih več kot 1330 letov.
V prvih desetih mesecih leta je slovenski državni proračun zabeležil 910 milijonov evrov primanjkljaja. Prihodki so znašali 11,9 milijarde evrov, kar je 3,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani, medtem ko so se odhodki povečali za 5,9 odstotka na 12,8 milijarde evrov. Finančno ministrstvo ocenjuje, da je primanjkljaj v skladu z načrti.
Vlada je potrdila dogovor z občinskimi združenji o višini povprečnine za leti 2026 in 2027. Poleg tega je vlada podprla prostotrgovinski sporazum med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur ter imenovala člana uprave republiškega stanovanjskega sklada.
Svet Javnega zavoda GO! 2025 EPK Nova Gorica-Gorica je predlagal revizijo poslovanja zavoda novogoriški občini, ki je ustanovitelj zavoda. Razlog za ta ukrep so razkritja domnevno spornih pogodb med javnim zavodom in podjetnikom Milanom Krajncem, o katerih so razpravljali na torkovi seji.
Minister za finance Klemen Boštjančič je s predstavniki občinskih združenj dosegel dogovor o višini povprečnine za leti 2026 in 2027. Povprečnina bo znašala 835 evrov. V primeru uveljavitve zimskega prejemka bo vlada v letu 2026 zagotovila del sredstev iz državnega proračuna.
Minister za finance Klemen Boštjančič je na Kitajskem preverjal možnosti za izdajo t. i. obveznic panda. Obenem je bilo razkrito, da Golobova vlada načrtuje povečanje državnega dolga za dodatne 4 milijarde evrov.
Finančni minister Klemen Boštjančič je začel delovni obisk na Kitajskem, kjer se bo srečal s kitajskim finančnim ministrom Lan Foanom in predstavniki bank. Namen obiska je priprava na izdajo slovenske obveznice na kitajskem trgu prihodnje leto, ki bo izražena v juanih. Slovenija tako širi svoje finančne poti v Azijo.
Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je pozvala računsko sodišče, da izvede revizijo pravilnosti in smotrnosti delovanja službe za varovanje predsednika vlade Roberta Goloba. Odločitev je sledila seznanitvi z ugotovitvami inšpektorata za delo, ki je ugotovil kršitve delovnopravne zakonodaje v omenjeni službi.
Na Odboru za finance so poslanci vladne koalicije, sestavljene iz strank Gibanje Svoboda, SD in Levica, glasovali proti predlogu za višje neto plače zaposlenih. Nasprotovali so dvigu splošne olajšave, s čimer niso podprli razbremenitve plač.
Nepovezani poslanci iz vrst stranke Demokrati so vložili zahtevo za nujno sejo komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ. Razlog je sum negospodarne in netransparentne porabe javnih sredstev pri delovanju službe za varovanje predsednika vlade Roberta Goloba. Očitajo mu tudi kršitve delovnopravne zakonodaje.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pozvala posameznike, da izkoristijo možnost doniranja enega odstotka dohodnine v dobrodelne namene prek aplikacije Finančne uprave. Direktor Fiha, Borut Sever, je opozoril na premajhno zavedanje o možnostih pomoči invalidskim in humanitarnim organizacijam.
Predlagane spremembe proračuna za leto 2026, ki ga je vlada sprejela novembra lani, kažejo na zmanjšanje prihodkov za 2,1 odstotka, kar pomeni 15,6 milijarde evrov, medtem ko se odhodki povečujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. Napoveduje se, da se bo poraba v letu 2027 povečala na 18,1 milijarde evrov, prihodki pa bodo znašali 16 milijard evrov.
Prihodnji teden se bodo poslanci v državnem zboru sestali na treh izrednih sejah. Premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič bosta predstavila predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti. Poslanci bodo dokončno odločali o noveli zakona o vrtcih in obravnavali priporočila SDS.
Vlada je na četrtkovi seji povečala vrednost projekta pridobitve nepremičnin v Masarykovi ulici, ki so potrebne za širitev Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. Sredstva so se povečala z 2,4 milijona na 3,3 milijona evrov. Dodatna sredstva so namenjena za rušenje objekta ob UKC Maribor.