Ministrstvo za okolje bo po neuspelem razpisu za izvajalca sežiga komunalnih odpadkov zaradi previsokih ponudb prijavilo ponudnike Agenciji za varstvo konkurence. Na Komunalni zbornici in Združenju predelovalcev odpadkov opozarjajo na negotovosti zaradi neizvajanja javne službe sežiganja odpadkov.

Stranka Vesna je v okviru svoje pobude "Podpiši za zrak" predlagala prepoved petard in drugih pirotehničnih sredstev, saj menijo, da so pomemben vir kratkotrajnega, a intenzivnega onesnaževanja zraka. Prepoved bi vključili v nacionalno strategijo varovanja zraka, s čimer bi zaščitili zdravje ljudi in živali.

Ministrstvo za naravne vire in prostor poudarja, da je sprejetje novele zakona o ohranjanju narave, ki je začela veljati v torek, ključnega pomena za naravo in prebivalce. Minister Jože Novak je prepričan, da je bil sprejem novele nujen in predstavlja velik dosežek. Ker zakon izhaja iz leta 1999, že razmišljajo o pripravi povsem novega zakona, ki bo sledil sodobnim trendom in izkušnjam s terena.

Evropska komisija predlaga odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem v Evropski uniji, ki je bila predvidena za leto 2035. Predlog vključuje tudi rahljanje prepovedi za osebna vozila z motorji na notranje zgorevanje.

Po več letih usklajevanj je kmetijsko ministrstvo odobrilo umestitev slovenjgraške južne obvoznice v prostor, kar občini omogoča nadaljevanje postopka sprejemanja sprememb prostorskega načrta. Civilna iniciativa občanov obvoznici nasprotuje.

Občina Kranjska Gora poziva občane in obiskovalce, da se med prazniki vzdržijo uporabe pirotehničnih sredstev, kljub zakonski dovoljenosti med 26. decembrom in 1. januarjem. S tem si občina prizadeva postati prva občina v Sloveniji, ki bo praznovala brez pirotehnike.

Evropski parlament je potrdil dogovor s Svetom EU o poenostavitvi pravil trajnostnega poročanja za podjetja. Po novem bodo o družbenih in okoljskih vidikih poročala samo podjetja z več kot 1000 zaposlenimi in prometom nad 450 milijonov evrov. Cilj je posodobitev poročanja o trajnostnosti in pravil o skrbnem pregledu.

Stranka Vesna je sprožila spletno peticijo »Podpiši za zrak!«, s katero želi opozoriti na problematiko onesnaženosti zraka v Sloveniji. S peticijo pozivajo odločevalce k sprejetju ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, saj menijo, da je onesnažen zrak eden najresnejših javnozdravstvenih izzivov v državi.

Hrvaški sabor je po nujnem postopku sprejel zakon o izgradnji centra za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Zakon omogoča gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško na lokaciji Čerkezovac na Trgovski gori, blizu meje z Bosno in Hercegovino.

Francija namerava do leta 2045 opustiti uporabo nafte in do leta 2050 zemeljskega plina. Vlada si prizadeva tudi za 50-odstotno povečanje deleža elektrike med vsemi porabljenimi energenti do leta 2050 glede na leto 2023, predvsem z uporabo obnovljivih virov energije.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je aktivistom iz Anhovega podelila priznanje za delo na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v letu 2025. Priznanje so prejeli za dolgoletni boj za spoštovanje pravice do zdravega okolja, s čimer so dokazali, da je spremembe mogoče doseči tudi v zahtevnih okoliščinah.

Poslanska skupina Levica je v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o varstvu dreves v urbanih okoljih. Predlagani zakon naj bi zagotovil celostno zaščito drevesnega habitata ter prispeval k ohranjanju zdravega in varnega okolja.

Evropski parlament in Svet EU sta se dogovorila, da bo Evropska unija do leta 2040 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 90 odstotkov glede na leto 1990. Cilj bo deloma dosežen s financiranjem projektov za zmanjšanje emisij v partnerskih državah.

Preiskovalna komisija Državnega zbora, ki preiskuje domnevne zlorabe pri gradnji kanala C0 v Ljubljani, je zaslišala varnostnika Damjana Ogrinca, ki ga je najela varnostna služba lastnikov zemljišč ob gradbišču. Ogrinc je pričal o burnem dogajanju na terenu. Premier Robert Golob in minister Jože Novak sta se zaslišanja opravičila.

Iran se spopada s hudim pomanjkanjem vode zaradi dolgotrajne suše. Oblasti so se odločile, da bodo poskušale kupiti vodo od sosednjih držav, ki so jo pripravljene prodati.

Več nevladnih organizacij, vključno s platformo SLOGA, je naslovilo javno pismo na slovensko vlado glede pogajanj o svežnju Omnibus I v Evropski uniji. Organizacije izražajo zaskrbljenost, da sveženj pod pretvezo zmanjševanja administrativnih bremen ogroža zakonodajo, ki ščiti ljudi in okolje. Poudarjajo vpliv naftnih podjetij in vlad ter opozarjajo na netransparentnost postopka, ki ga je potrdila tudi evropska ombudsmanka. V pismu pozivajo slovensko vlado, da se v trialogu v Svetu EU zavzema za človekove pravice in okolje ter ne podleže pritiskom multinacionalk.

Slovenija je v Kairu Egiptu predala predsedovanje Barcelonski konvenciji, ki predstavlja mednarodni pravni okvir za varovanje Sredozemskega morja in njegovega območja.

Več kot 20 nevladnih organizacij je poslalo javno pismo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateji Čalušić, v katerem jo pozivajo k sprejetju ukrepov za izboljšanje nizke stopnje samooskrbe Slovenije s hrano. Opozorile so, da je v času okoljske krize nesprejemljivo, da ministrstvo podpira proizvodnjo hrane, ki je škodljiva za zdravje in okolje, ter poudarile, da bi morala javna sredstva spodbujati prehranske prakse, ki so usklajene z javnozdravstvenimi in podnebnimi cilji.

Vlada je med delovnim obiskom Podravja obravnavala izzive regije z župani in gospodarstveniki. Mariborskemu projektu Rotovž je namenila 21 milijonov evrov.

Beneška policija je švedski aktivistki Greti Thunberg in drugim aktivistom gibanja Extinction Rebellion prepovedala vstop v Benetke za 48 ur. Prepoved je sledila protestni akciji, v kateri so aktivisti obarvali vodo Velikega kanala v zeleno.

Slovenija se sooča z izzivi pri umeščanju energetskih projektov v prostor, kar pogosto vodi v konflikte med energetskimi interesi, okoljskimi vidiki, lokalnimi skupnostmi in državo. Razprave se pogosto osredotočajo na zaupanje, dialog in vključevanje, namesto na strokovne presoje in podatke.

Podnebna konferenca ZN COP30 v brazilijskem Belemu se je zaključila s potrditvijo Belemskega paketa, ki ne vključuje načrta za prehod od fosilnih goriv. Brazilija se je zavezala, da bo ločeno od Združenih narodov vodila pobudo za načrt odprave fosilnih goriv in deforestacije.

Na podnebni konferenci ZN (COP30) v Belemu so predstavniki držav potrdili Belemski paket zaključnih sklepov, ki pa ne vključuje načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta izid je bil dosežen kljub prizadevanjem za ambicioznejše podnebne zaveze.

Minister Kumer je ponovil kritike glede osnutkov zaključnih dokumentov COP30, ki jih je posredovalo brazilsko predsedstvo. Poudaril je, da so osnutki premalo ambiciozni in da od držav EU zahtevajo preveč finančnih sredstev, zaradi česar jih EU ne more podpreti.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je načrtovala izkoriščanje nafte v vodah ob obalah Kalifornije in Floride, kjer zaradi okoljevarstvenih razlogov že vrsto let ni bilo vrtanja. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je načrt ostro kritiziral in ga označil za 'idiotskega', napovedal pa je tudi tožbo.

Na prizorišču podnebne konference COP30 v Belemu je izbruhnil požar v modri coni, kjer so razstavni paviljoni držav. Delegati, vključno s slovensko delegacijo, so morali zapustiti območje konference. Požar je pod nadzorom, vendar se pričakuje, da se bodo pogajanja zavlekla.

Svet javnega zavoda Triglavski narodni park je podal pozitivno mnenje Urošu Brežanu, kandidatu za direktorja. Ministrstvo je Brežana izbralo kot najustreznejšega med štirimi kandidati. Vlada bo imenovala direktorja, vendar mnenje sveta zavoda zanjo ni zavezujoče.

Turčija bo leta 2026 gostila podnebno konferenco ZN (COP31), potem ko je Avstralija v zadnjem trenutku odstopila od kandidature za organizacijo dogodka. Še ni znano, katera država bo vodila pogajanja, dogovor o tem pa naj bi dosegli do konca letošnje konference v brazilskem Belemu.

Predsedstvo podnebnega vrha COP30 v brazilskem Belemu je objavilo prvi osnutek zaključnih odločitev, ki vključuje možnost potrditve načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta korak bi bil pomemben napredek glede na dogovor iz Dubaja.

Nemški kancler Friedrich Merz je po vrnitvi s podnebnega vrha ZN COP30 v Belemu povzročil diplomatski spor, ko je izjavil, da si noben od novinarjev, ki so ga spremljali v Braziliji, ne bi želel ostati tam.

Poslanec Miha Kordiš je s somišljeniki v Ljubljani ustanovil novo stranko Mi, socialisti. Stranka se zavzema za mirovno, podnebno in socialno politiko, njen končni cilj pa je odprava kapitalističnega sistema izkoriščanja. Kordiš verjame v možnost uvrstitve stranke v parlament.

V brazilskem Belem se je ob podnebni konferenci COP30 zbralo več tisoč avtohtonih prebivalcev in podnebnih aktivistov. S protestnim shodom so opozarjali na podnebno pravičnost in potrebo po zaščiti avtohtonih ozemelj.

Kongres zunajparlamentarne stranke Vesna je v Kranju ponovno izvolil Uroša Macerla in Uršo Zgojznik na čelo stranke. Prav tako so potrdili volilni manifest.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je za direktorja Triglavskega narodnega parka (TNP) predlagalo Uroša Brežana, svojega nekdanjega ministra. Na razpis za to mesto so prispele štiri kandidature.

Rudarski velikan Rio Tinto je ustavil projekt izkoriščanja litija Jadar v zahodni Srbiji. Odločitev je posledica številnih protestov in nasprotovanja, saj okoljski aktivisti opozarjajo na škodljivost pridobivanja litija za zdravje ljudi in okolje.

V brazilskem Belemu se je začela 30. podnebna konferenca ZN (COP30), na kateri so udeleženci pozvali h krepitvi prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam in premagovanje zanikovalcev podnebnih sprememb. Medvladni odbor za podnebne spremembe je ocenil, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija najverjetneje nedosegljiv.

Okoli 200 ljudi se je zbralo na protestnem shodu v Komendi, kjer so pozvali vlado k pospešitvi izgradnje zadrževalnika poplavnih vod na Tunjščici. Po mnenju protestnikov je izgradnja zadrževalnika ključnega pomena za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Komendi, kjer ob vsakem večjem deževju živijo v strahu.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na vrhu voditeljev pred podnebno konferenco ZN (COP30) v Belemu izjavil, da je neuspeh sveta pri omejitvi segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, kot je določeno v Pariškem sporazumu, moralni neuspeh in smrtonosna malomarnost.

V Belemu v Braziliji se je začel vrh voditeljev v okviru 30. podnebne konference Združenih narodov (COP30). Osrednja tema konference so razprave o krepitvi zavez držav glede zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Slovenijo na dogodku zastopa zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo podala tudi nacionalno izjavo.

Občina Piran je pričela z urejanjem travnatih površin v dolini Fiesa, kar je sprožilo nasprotovanje civilne iniciative Piran Pirano. Civilna iniciativa trdi, da gre za nezakonit poseg v naravo, medtem ko občina te kritike zavrača.

Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil predlog novele zakona o ohranjanju narave. Novela prinaša spremembe na področjih upravljanja zavarovanih območij, interventnega ukrepanja ob ogroženosti ljudi zaradi zveri ter preprečevanja nedovoljene vožnje v naravi.

Okoljski ministri držav članic Evropske unije so po več kot 18 urah pogajanj potrdili cilj 90-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040. Pri tem bodo upoštevali tudi do pet odstotkov mednarodnih ogljičnih dobropisov. Unija mora cilj za leto 2035 posredovati Združenim narodom pred podnebno konferenco COP30 v Braziliji.

Gibanje Volt Slovenija nasprotuje dodatnim cestam v Novih Fužinah in Štepanjskem naselju v Ljubljani, ki jih predvideva občinski prostorski načrt. Opozarjajo na povečano prometno obremenitev in zmanjšanje zelenih površin ter očitajo MOL-u pomanjkanje argumentov za takšno gradnjo. Občani so zaradi načrta razburjeni, zbira se podpise proti gradnji.

Ameriški predsednik Donald Trump je po tem, ko je Bill Gates, ki desetletja svari pred podnebnimi spremembami, ublažil ton in dejal, da te ne pomenijo konca sveta, razglasil zmago nad 'prevaro' podnebnih sprememb. Trump se je Gatesu zahvalil za pogum, ker je priznal zmoto.

Odbora Državnega zbora za infrastrukturo in kmetijstvo sta sprejela sklep, da mora Ministrstvo za naravne vire in prostor v treh mesecih pripraviti predlog strategije za upravljanje s populacijo medveda. Med razpravo so bili izraženi očitki, da se pri upravljanju s populacijo medveda opuščajo ukrepi, za katere se ve, da delujejo, zaradi ideologij majhnega deleža ljudi.

Skupina nevladnih organizacij je pozvala k takojšnji ustavitvi postopkov priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za Jedrsko elektrarno Krško 2 (JEK 2). Predlagajo, da se namesto tega pripravi mednarodno recenzirana študija, ki bi ocenila najprimernejši energetski scenarij za prihodnost Slovenije, in da se na podlagi te študije omogoči odločanje o energetski prihodnosti države.

Nemški politik Friedrich Merz je napovedal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da doseže razveljavitev prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035. Merz se strinja s ciljem podnebne nevtralnosti, vendar meni, da časovni okvir ni realen.

Švedska aktivistka Greta Thunberg se je po deportaciji iz Izraela zapletla v nov besedni spor z bivšim predsednikom Združenih držav Amerike, Donaldom Trumpom, ki jo je označil za problematično in noro. Hkrati več udeležencev humanitarne flotilje za Gazo, ki jo je Izrael prestregel prejšnji teden, aktiviste pa zajel in deportiral, obtožuje izraelske oblasti slabega ravnanja med pridržanjem. Poročali so tudi o nasilju.

Opozicijski člani preiskovalne komisije Državnega zbora, ki preiskuje domnevne zlorabe in nezakonitosti pri gradnji kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani, so zahtevali zaslišanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića in premierja Roberta Goloba. Opozicija je kritična do koalicijskih članov komisije glede vodenja preiskave.

Damijan Denac, direktor Zavoda RS za varstvo narave, ki ga je imenovala vlada Roberta Goloba, je razrešil vodjo ljubljanske enote zavoda, Aljo Grošelj. Grošljeva je lani preprečila koncert Magnifica v Tivoliju zaradi varovanja narave. Razrešitev sproža vprašanja o morebitnem maščevanju v ozadju, saj je Grošljeva s svojo odločitvijo preprečila izvedbo megalomanskega koncerta.