V švicarskem smučarskem središču Crans Montana se nadaljuje preiskava vzrokov katastrofalnega požara, ki je v silvestrski noči v lokalu Le Constellation terjal približno 40 smrtnih žrtev, še 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Švica je v spomin na žrtve ene najhujših tragedij v svoji novejši zgodovini razglasila petdnevno žalovanje. Medtem ko forenziki in preiskovalci še vedno ugotavljajo identiteto nekaterih umrlih, so se v javnosti pojavile prve informacije o morebitnem vzroku nesreče. Po nekaterih predvidevanjih bi lahko bila za izbruh ognja kriva namestitev sveč preblizu stropa, kar je v kombinaciji z morebitno eksplozijo plina ali vnetljivih materialov privedlo do hitrega širjenja ognja. Policija kantona Valais je za zdaj izključila možnost požiga ali terorističnega napada. Reševalne službe so se na prizorišču spopadale z izjemno zahtevnimi razmerami, številni poškodovanci pa so utrpeli hude opekline in posledice vdihavanja dima. Identifikacija žrtev poteka počasi, saj so bile nekatere osebe v požaru nerazpoznavne. Oblasti so lokalno prebivalstvo in turiste pozvale k strpnosti, medtem ko se država pripravlja na žalne slovesnosti v spomin na preminule v tej gorski tragediji.

Ameriška vojska je v ponedeljek v vzhodnem Pacifiku izvedla nov smrtonosen napad na plovilo, za katero so obveščevalni podatki kazali, da prevaža prepovedane droge. V operaciji sta bili ubite dve osebi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev ameriške vojaške kampanje proti drogam od lanskega septembra povzpelo na najmanj 107. Napad se je zgodil v okviru okrepljenih operacij, ki jih Združene države Amerike izvajajo v Karibih in vzhodnem Pacifiku. Vojaška kampanja, ki jo je sprožila administracija predsednika Donalda Trumpa, je usmerjena proti tako imenovanim "narkoteroristom" in vključuje uničevanje plovil v mednarodnih vodah. Kritiki opozarjajo na eskalacijo nasilja in morebitne posege v suverenost držav v regiji, medtem ko ameriški uradniki poudarjajo nujnost ostrega ukrepanja za preprečevanje dotoka mamil v državo. Napadi se vrstijo na strateških pomorskih poteh, kjer vojska redno prestreza sumljiva plovila, pri čemer se število smrtnih žrtev v zadnjih mesecih strmo povečuje.

V obmorskem mestu Saint-Tropez se v krogu družine, prijateljev in oboževalcev poslavljajo od francoske filmske ikone in borke za pravice živali Brigitte Bardot, ki je umrla v nedeljo na svojem domu La Madrague. Mestne oblasti so sporočile, da bo pokojnica pokopana na tamkajšnjem pokopališču, vendar točnega datuma pogreba zaradi zagotavljanja zasebnosti niso razkrile. Bardotova je veljala za najbolj prepoznavno ambasadorko mesta, ki je s svojo prisotnostjo Saint-Tropez postavila na svetovni zemljevid elitnega turizma. Na njeno smrt so se odzvali številni vidni politiki, predvsem iz vrst evropske desnice. Francoska političarka Marine Le Pen je Bardotovo opisala kot večno zvezdo in žensko, ki je poosebljala svobodo, medtem ko je podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini izrazil spoštovanje do njene neizbrisne zapuščine v svetu umetnosti. Odzivi poudarjajo njen kulturni vpliv, ki je segal onkraj filmskih platnov, saj je bila v poznejših letih znana tudi po svojem aktivizmu in kontroverznih političnih stališčih.

Po podatkih španske nevladne organizacije Caminando Fronteras je v letošnjem letu med poskusom prečkanja morja do Španije življenje izgubilo več kot 3000 migrantov. Poročilo izpostavlja visoko stopnjo smrtnosti na nevarnih morskih poteh, ki vodijo iz Afrike proti Evropi, čeprav številke kažejo na upad v primerjavi s preteklim letom. Statistični podatki za tekoče leto odražajo močno zmanjšanje števila žrtev glede na leto 2024, ko je bilo zabeleženih rekordnih 10.400 smrtnih žrtev. Kljub temu humanitarne organizacije opozarjajo, da razmere na morju ostajajo kritične, saj številni ljudje še vedno tvegajo življenja na neprimernih plovilih, da bi dosegli obale Evropske unije.

V starosti 92 let je umrla Brigitte Bardot, ikonična francoska igralka, pevka in zagovornica pravic živali. Novico o njeni smrti je potrdila njena fundacija.

V Siriji je prišlo do spopadov med podporniki in nasprotniki vlade, v katerih je po navedbah aktivistov in varnostnih sil umrlo več ljudi. Do nasilnih spopadov je prišlo po pozivu alavitskega voditelja Ghazala Ghazala k pravici alavitske manjšine do samoodločbe.

V Bangladešu so po smrti Sharifa Osmana Hadija, enega od voditeljev študentskih protestov, izbruhnili nasilni protesti. 32-letni Hadi je umrl v Singapurju zaradi posledic strelnih ran, ki jih je dobil v poskusu atentata. Njegova smrt je sprožila proteste v prestolnici Daki in drugih mestih.

Britanska preiskava je ugotovila, da je ruski predsednik Vladimir Putin moralno odgovoren za smrt Britanke Dawn Sturgess leta 2018. Sturgess je umrla zaradi zastrupitve z živčnim strupom novičok, nekaj mesecev po poskusu umora nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo ustavil migracije iz držav tretjega sveta in izgnal tuje državljane, ki predstavljajo varnostno tveganje. Povedal je tudi, da je ena od dveh ustreljenih pripadnikov nacionalne garde, 20-letna Sarah Beckstrom, umrla, medtem ko se 24-letni Andrew Wolfe še bori za življenje.

Prihajajoči referendum je izpostavil vprašanje odnosa do smrti, ki je v zahodnih družbah pogosto tabu tema. Sociologinja Sinja Gerdina opozarja, da bi se morali o smrti pogovarjati bolj odkrito in jo sprejeti kot naraven del življenja, saj trenutno povzroča nelagodje in je potisnjena na rob družbenega življenja.

V zaporu v mestu Machala v Ekvadorju je v nedeljo izbruhnilo nasilje, v katerem so umrli štirje zaporniki, več deset pa je bilo ranjenih. Kasneje so našli še 27 trupel, ki so umrli zaradi zadušitve ali obešenja. Okoliščine njihove smrti še niso povsem jasne.

Umrl je nekdanji ameriški podpredsednik Dick Cheney v starosti 84 ali 85 let. Cheney je bil znan kot vpliven konservativni politik in arhitekt vojne v Iraku, imel pa je tudi ključno vlogo v ameriški vojni proti terorizmu po 11. septembru 2001.

V Novem mestu je prišlo do tragičnega pretepa, v katerem je umrl 48-letni moški. Policija je na kraju posredovala že dve uri pred tem zaradi drugega, nepovezanega pretepa. Po dogodku sta odstopila ministrica za pravosodje Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar.

Vodja kenijske opozicije, Raila Odinga, je umrl v Indiji v starosti 80 let. Odinga se je med jutranjim sprehodom zgrudil in umrl v bližnji bolnišnici. Kenijski predsednik William Ruto je razglasil sedem dni žalovanja.

Vojko Kuzma, dolgoletni sodelavec zunanjega ministrstva in diplomat, je umrl v starosti 65 let. Zadnjih šest let je vodil slovenski urad v Palestini, natančneje v Ramali. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je izrazilo iskreno sožalje njegovi družini, svojcem in prijateljem.

Dva protestnika sta bila ubita v Maroku med nasilnimi protesti, ki so izbruhnili po aretacijah in poročilih o socialni neenakosti. Protestniki so poskušali vdreti na policijsko postajo, nakar so policisti streljali na množico. Protesti so se začeli konec prejšnjega tedna in se v torek sprevrgli v nasilne izgrede.

Po strelskem napadu na univerzi Utah Valley, v katerem je bil ubit Charlie Kirk, je Donald Trump imenoval Kirka za "mučenika za resnico" in napadel radikalno levico. Policija je sprožila obsežno preiskavo in pridržala eno osebo, ki pa jo je po zaslišanju izpustila, ker ni bila povezana s streljanjem.

V starosti 95 let je umrl Andrej Marinc, nekdanji pomembni slovenski politik, ki je veljal za enega zadnjih še živečih predstavnikov slovenske politične elite iz obdobja socializma v sedemdesetih in osemdesetih letih. Marinc je med letoma 1972 in 1978 vodil slovensko vlado, leta 1990 pa se je umaknil iz politike.