Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da so državljani do danes opravili 38 prostovoljnih predaj nezakonitega orožja oziroma streliva. Možnost izročitve orožja brez sankcij za imetnike, ki nimajo veljavne orožne listine, omogoča dopolnitev zakona o orožju, ki se izteče s koncem januarja. Po tem datumu posamezniki ne bodo več mogli uveljavljati amnestije za nezakonito posest. Sprememba zakonodaje je bila sprejeta kot neposreden odziv na tragični strelski dogodek v Novem mestu, v katerem je lani izgubil življenje 48-letni moški. Policija in pristojne službe ob tem ponovno pozivajo javnost, naj izkoristi preostali čas za varno in anonimno oddajo nevarnih predmetov, s čimer bi zmanjšali tveganje za morebitne nove nasilne dogodke ali nesreče. Kljub nizkemu številu predaj v primerjavi s pričakovanji, organi ocenjujejo, da vsak kos odstranjenega nezakonitega orožja prispeva k večji splošni varnosti prebivalcev.

V večjih evropskih mestih so med praznovanjem silvestrovega zabeležili številne incidente, v katerih so posamezne skupine s pirotehničnimi sredstvi napadale pripadnike policije, reševalnih služb in gasilcev. Poročila navajajo, da je bila ob tem povzročena precejšnja materialna škoda, vendar pa so nekateri viri dogajanje interpretirali predvsem skozi prizmo verskih in ideoloških motivov. Navedbe o organiziranem delovanju migrantskih skupin z namenom preprečevanja praznovanja so se razširile predvsem prek družbenih omrežij, kjer so uporabniki izpostavljali varnostna tveganja v urbanih središčih. Kljub povečani prisotnosti varnostnih sil v prestolnicah, kot so Berlin, Pariz in Dunaj, so reševalne ekipe poročale o oteženem delu na terenu zaradi uporabe nevarnih eksplozivnih sredstev. Dogodki so sprožili javno razpravo o varnostnih politikah in integraciji v evropskih družbah, pri čemer so določeni mediji dogajanje opisali kot neposreden napad na evropske vrednote in tradicijo. Policijske uprave so po incidentih opravile večje število aretacij, preiskave o povzročiteljih škode pa še potekajo.

Slovenska policija je na silvestrsko noč na teren napotila več kot 600 policistov, ki so skrbeli za javni red in mir. V zadnjih 12 urah so na interventni številki 113 zabeležili 1367 klicev, od katerih je bilo 401 dogodkov interventne narave, 13 pa jih je zahtevalo nujno ukrepanje. Policisti so obravnavali 15 prometnih nesreč, v katerih je nastala le premoženjska škoda, poleg tega pa so zabeležili še 80 kršitev javnega reda in miru ter 51 kaznivih dejanj. Posebno pozornost so organi pregona namenili uporabi pirotehničnih sredstev, saj so imeli na tem področju precej dela. Poročali so o več poškodbah zaradi nepravilne uporabe pirotehnike in izvedli številne zasege tovrstnih sredstev. Kljub povečanemu številu dogodkov in kaznivih dejanj so policisti uspeli ohraniti splošno varnost državljanov med praznovanjem novega leta po celotni državi.

Avstrijske oblasti so v obsežni operaciji, ki je potekala v več zveznih deželah, zasegle približno 15.000 kosov nevarnih pirotehničnih izdelkov s skupno težo 380 kilogramov. Avstrijsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so med zaseženimi predmeti odkrili tudi granate in svetlobne izstrelke, ki niso namenjeni splošni uporabi. Operacija je bila izvedena zaradi suma, da bi se lahko ta sredstva zlorabila za načrtovane napade, kar povečuje varnostno tveganje v regiji. Preiskava je razkrila, da so nekateri kosi pirotehnike vsebovali ekstremno visoke količine eksplozivnih snovi, kar predstavlja neposredno nevarnost za javno varnost in zdravje ljudi. Policija je ob tem opozorila na nevarnost ilegalne trgovine s pirotehniko, ki se pogosto intenzivira v prednovoletnem času. Ministrstvo za notranje zadeve je ob potrditvi zasega poudarilo, da so s to potezo preprečili morebitne resne poškodbe ali celo teroristična dejanja z uporabo improviziranih eksplozivnih sredstev.

Nizozemska se pripravlja na zadnjo silvestrsko noč, ko je uporaba pirotehničnih sredstev še dovoljena, saj bo z naslednjim letom v veljavo stopil nov zakon o popolni prepovedi. Nizozemski parlament je odločitev sprejel po večletnih razpravah o vplivu pirotehnike na javni red in mir ter varnost državljanov. Zaradi napovedane omejitve so trgovci po vsej državi že zaznali občuten porast prodaje pirotehničnih izdelkov, kar povzroča dodatno zaskrbljenost med interventnimi službami. Policija in gasilci so izdali opozorilo, da pričakujejo izjemno zahtevno in nevarno noč, saj se prebivalci množično oskrbujejo z zalogami pred dokončno uveljavitvijo omejitev. Oblasti so napovedale poostren nadzor na ulicah, da bi preprečile morebitne poškodbe ali večjo gmotno škodo, ki bi lahko nastala zaradi intenzivne uporabe pirotehnike v zadnjih urah dovoljene prodaje in uporabe. Ukrep prepovedi je bil sprejet predvsem z namenom razbremenitve urgentnih služb, ki so se v preteklosti med novoletnimi praznovanji spopadale z velikim številom intervencij.

Slovenska policija je zaradi kadrovskega primanjkljaja uvedla nove reorganizacijske ukrepe, ki vključujejo ukinitev nočnih dežurstev na določenih policijskih postajah, nazadnje v Slovenski Bistrici. Vodstvo policije poudarja, da varnost državljanov zagotavljajo patrulje neposredno na terenu in ne prisotnost policistov v prostorih postaj. Po njihovih navedbah gre za nujno optimizacijo dela, s katero želijo ohraniti operativno učinkovitost kljub manjšemu številu zaposlenih. Na takšne poteze so se ostro odzvali v Sindikatu policistov Slovenije (SPS), kjer opozarjajo, da policijska postaja v lokalnem okolju predstavlja simbol reda in miru. V sindikatu so prepričani, da ukinitev stalne prisotnosti ne bo izboljšala varnosti, temveč bo imela nasproten učinek. Ministrstvo za notranje zadeve je v odzivu potrdilo, da se zavedajo velikih pričakovanj javnosti glede varnosti, vendar vztrajajo pri trditvi, da so spremembe nujne za obvladovanje kadrovske krize v Policiji.

Avstralska policija je sporočila rezultate preiskave o množičnem strelskem napadu na sydneyjski plaži Bondi, v katerem je sredi meseca življenje izgubilo 15 ljudi. Po ugotovitvah preiskovalcev sta osumljenca za napad delovala sama in nista bila del širše teroristične mreže ali organizirane celice. Organi pregona so s tem zavrnili namigovanja o morebitni vpletenosti tujih ekstremističnih skupin. Preiskava se je osredotočila tudi na njuno potovanje na Filipine neposredno pred izvedbo napada. Policija je zagotovila, da osumljenca v tej državi nista prejela nobenega vojaškega usposabljanja ali specifičnih navodil za izvedbo napada. Ugotovitve kažejo na to, da sta se radikalizirala neodvisno, kar ponovno sproža vprašanja o spopadanju z napadi osamljenih napadalcev, ki jih je težje vnaprej zaznati.

Sindikat policistov Slovenije je opozoril na kritično kadrovsko stisko v policijskih vrstah, ki je privedla do ukinitve nočnega dežurstva na Policijski postaji Slovenska Bistrica. Po navedbah sindikata takšni ukrepi niso posledica načrtovane optimizacije dela, temveč neizogiben odziv na pomanjkanje operativnega osebja, kar bi se lahko razširilo tudi na druge enote po državi. Sindikat ob tem opozarja na sistemsko slabšanje razmer in poziva odgovorne k takojšnjemu ukrepanju. Predstavniki policije so v odzivu na opozorila zagotovili, da kljub spremenjeni organizaciji dela varnost državljanov ni ogrožena. Po njihovih trditvah policija še naprej zagotavlja 24-urno odzivnost na terenu, kar pomeni, da nobena oseba, ki potrebuje nujno pomoč, ne ostane brez nje. Kljub tem zagotovilom pa sindikalna stran poudarja, da ukinjanje dežurstev na postajah zmanjšuje dostopnost policijskih storitev za lokalno prebivalstvo v nočnem času.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi zatrdila, da je bil dosežen velik napredek glede mirovnega načrta za Ukrajino, vendar nista razkrila podrobnosti. Trump naj bi po pogovoru poklical Putina. Ursula von der Leyen je pozdravila znaten napredek glede mirovnega načrta za Ukrajino.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je med božičnimi prazniki obiskala predstavnike dežurnih služb v Novem mestu. Zahvalila se jim je za njihov prispevek k varnosti in delovanju družbe. Izrazila je zadovoljstvo, da so se varnostne razmere v jugovzhodni Sloveniji izboljšale.

Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodil napade na civiliste, humanitarne delavce in mirovne sile v Sudanu in Južnem Sudanu. Zahteval je kaznovanje odgovornih za nasilje in prekinitev podpore sprtima stranema iz tujine, poudaril pa je tudi, da nasilje nad otroki nima opravičila.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je drogo fentanil razglasil za orožje za množično uničenje. Trump je dejal, da je fentanil hujši od katerekoli bombe.

Mesto Beograd letos ne bo organiziralo silvestrovanja. Župan Aleksandar Šapić je odpoved pripisal varnostnim razlogom. Predsednik Aleksandar Vučić je pozval k umiku šotorov, kjer se zbirajo podporniki oblasti.

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je na zaprti seji obravnavala okoliščine protivladnega protestnega shoda, ki je potekal 5. novembra 2020 v Ljubljani. Seja je bila namenjena tudi domnevni vpletenosti pripadnikov romske skupnosti v mednarodne kriminalne združbe. O tem je po seji poročal predsednik Knovsa, Janez Žakelj.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je ponovno zavrnil novo ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki kritizira evropsko politiko, in poudaril, da se ZDA ne smejo vmešavati v evropske notranje zadeve. Analitiki menijo, da nova strategija nakazuje umik ZDA iz transatlantskih odnosov in poziva Evropo, da se zanese sama nase. Nekateri celo trdijo, da ZDA sedaj Zahodno Evropo vidijo kot glavnega sovražnika.

Evropska komisarka Marta Kos in premier Robert Golob sta na pogovoru opozorila na izzive, ki jih prinašata širitev Evropske unije in varnostna vprašanja. Strinjala sta se, da se zaradi teh izzivov ne smemo odpovedati demokratičnim načelom. Golob meni, da je treba populistom odvzeti »orožje strahu«, Kos pa je opozorila na destruktivne zunanje sile. Rešitev vidita v vztrajanju pri liberalnih vrednotah.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju ministrskega sveta Ovseja na Dunaju opozorila na kršitve načel in zavez organizacije s strani Rusije. Poudarila je, da ruska agresija na Ukrajino ogroža mir, človekove pravice in spodkopava demokracijo, ter dodala, da vojni zločini ne smejo ostati nekaznovani.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, ki poziva Rusijo k takojšnji, varni in brezpogojni vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno preseljeni v Rusijo. Vladimir Putin je pred obiskom v Indiji napovedal, da bo Rusija prevzela popoln nadzor nad Donbasom z vojsko.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je začasno zamrznila obravnavo prošenj za priseljevanje iz 19 držav, ki jih ocenjujejo kot visoko tvegane. Ta ukrep je sledil streljanju v Washingtonu, v katerega je bil vpleten državljan Afganistana. Trump je ob tem izrazil ostro kritiko do priseljencev iz Somalije, rekoč, da jih ne želi v ZDA in da bi država z njihovim sprejemanjem 'šla v napačno smer'. Oblasti naj bi preiskovale tudi domnevne goljufije s sredstvi, povezane s somalijsko skupnostjo v Minnesoti, kjer naj bi se urad za priseljence pripravljal na obsežno operacijo.

Slovenija je danes že drugič v tem mandatu prevzela enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov. Med pomembnejšimi dogodki bo prvi obisk Varnostnega sveta v Siriji. Dvoletni mandat Slovenije v Varnostnem svetu se bo zaključil konec meseca, na zunanjem ministrstvu pa ga ocenjujejo kot uspešnega.

Notranji minister Branko Zlobko in generalni direktor policije Damjan Petrič sta obiskala jugovzhodno Slovenijo. Sestala sta se z vodstvom Policijske uprave Novo mesto, kjer sta se seznanila z varnostnimi razmerami v regiji. Minister je obiskal tudi romska naselja.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je umrla 20-letna pripadnica nacionalne garde Sarah Beckstrom, ki je bila ustreljena v Washingtonu. Drugi gardist, 24-letni Andrew Wolfe, se bori za življenje. Trump je napovedal, da bo ustavil migracije iz držav tretjega sveta in izgnal tuje državljane, ki predstavljajo varnostno tveganje.

V Nigeriji so osvobodili štiriindvajset dijakinj, ki so jih prejšnji teden ugrabili iz državnega internata v zvezni državi Kebbi. Združeni narodi so pozvali oblasti k ukrepom in kaznovanju odgovornih za nedavne množične ugrabitve.

Ministrica za infrastrukturo, Alenka Bratušek, je obsodila nedavne incidente na železniških tirih po Sloveniji in poudarila, da ne gre zgolj za vandalizem, temveč za dejanja, ki resno ogrožajo življenja. Storilce je pozvala k takojšnji prekinitvi teh dejanj.

Državni zbor je potrdil imenovanje Andreje Kokalj za ministrico za pravosodje in Branka Zlobka za ministra za notranje zadeve. Nasledila sta Andrejo Katič in Boštjana Poklukarja, ki sta odstopila po napadu v Novem mestu oktobra.

Slovenija in druge članice Varnostnega sveta ZN so na izrednem zasedanju obsodile zaostrovanje ruskih napadov na ukrajinske civiliste in energetsko infrastrukturo. Evropske države so poudarile pomen spoštovanja Ustanovne listine ZN brez popuščanja Rusiji, medtem ko potekajo ugibanja o morebitni novi mirovni pobudi ZDA.

Varnostni svet Združenih narodov je potrdil ameriški predlog resolucije, ki podpira mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje spora v Gazi. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, Kitajska in Rusija pa sta se glasovanja vzdržali. Načrt predvideva ustanovitev mednarodnega odbora za mir pod Trumpovim vodstvom, mednarodne stabilizacijske sile in nakazuje možnost ustanovitve samostojne palestinske države.

Japonska je svoje državljane na Kitajskem pozvala k previdnosti in izogibanju velikim množicam zaradi diplomatskega spora s Pekingom glede izjav premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajska je odgovorila, da bo zagotovila varnost tujcev na Kitajskem.

Varnostni svet Združenih narodov bo predvidoma glasoval o resoluciji, ki potrjuje mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Rusija je vložila svoj predlog resolucije, ki vključuje načelo rešitve dveh držav.

Svet Evropske unije in Evropski parlament sta dosegla politični dogovor glede proračuna EU za leto 2026. Proračun v višini 192,8 milijarde evrov v obveznostih in 190,1 milijarde evrov v plačilih bo namenjen krepitvi raziskav, konkurenčnosti in varnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi za prikrivanje svoje dejanske lokacije uporabljal tri skoraj identične pisarne, ki se nahajajo v različnih delih Rusije. S tem naj bi Kremelj zavajal javnost glede tega, od kod Putin vodi državo. Domnevno naj bi Putin pogosto bival v Sočiju ali Valdaju, ne pa v Moskvi, kjer naj bi se uradno nahajala njegova pisarna. Uporaba več enakih pisarn naj bi bila povezana z varnostnimi pomisleki zaradi napadov ukrajinskih brezpilotnih letal.

Vlada je predložila v obravnavo spremembo zakona o voznikih, ki predvideva dvig starostne meje za vožnjo lahkih motornih vozil, vključno z e-skiroji, z 12 na 15 let. Predlog, ki ga je vlada sprejela po nujnem postopku, naj bi povečal varnost vseh udeležencev v prometu, še posebej mladih.

Vladna koalicija (Svoboda, SD in Levica) je v državnem zboru ponovno zavrnila predloge SDS in NSi, ki so ciljali na zaščito ljudi in zagotovitev večje varnosti v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. Seja odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je potrdila, da koalicija ne podpira predlaganih ukrepov.

Ameriška diplomacija je članicam Varnostnega sveta ZN predstavila osnutek resolucije, ki bi potrdila mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Resolucija med drugim predvideva odobritev mednarodnih varnostnih sil.

Slovenija je na zasedanju Varnostnega sveta ZN pozvala Sudan in Južni Sudan k ponovni vzpostavitvi dialoga in brezpogojnemu umiku svojih sil iz spornega območja Abjei. Slovenska namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič je poudarila nujnost umika sil za dosego stabilnosti.

Slovaška bo s 1. januarjem uvedla omejitev hitrosti 6 km/h na pločnikih za vse uporabnike, vključno s pešci, kolesarji in vozniki skirojev. Cilj ukrepa je zmanjšanje števila nesreč s skiroji. Spremembo je sprejel slovaški parlament z dopolnitvijo zakona o prometu.

Po sestanku ministra za šolstvo Vinka Logaja z ravnatelji srednjih šol jugovzhodne Slovenije v Novem mestu so se šole zavezale, da bodo v roku desetih dni sporočile, ali potrebujejo dodatne varnostnike.

Vlada je na dopisni seji sprejela sklep o vpoklicu pomožnih policistov, ki bodo zaradi nemotenega opravljanja nalog policije in nadomeščanja odsotnih aktivnih policistov na voljo do 31. decembra 2025. Ukrep je delno povezan tudi z dogajanjem v Novem mestu, kjer prerazporeditev policistov povzroča zmanjšano varnostno pokritost na drugih območjih, na kar opozarjajo policijski sindikati. Vodstvo policije sicer te navedbe zanika. Pomožni policisti bodo priskočili na pomoč zaradi povečanih varnostnih obremenitev.

Minister za delo Luka Mesec je pojasnil, da njegov odstop po nasilnem dogodku v Novem mestu, kjer je bil ubit 48-letni moški, ne bi bil odgovoren. Poudaril je, da je zdaj pomembno najti rešitve, ki ne temeljijo samo na represivnih ukrepih. Mesec je ob tem izrazil zaskrbljenost, da zgolj s palico ne bodo prišli daleč.

Slovenska demokratska mladina (SDM), podmladek Slovenske demokratske stranke (SDS), je pozvala vse državljane, da se udeležijo mirnega protesta v Novem mestu. Protest, ki bo potekal v torek, 28. oktobra 2025, ob 17. uri pred Mestno občino Novo mesto, je odziv na resno varnostno in družbeno krizo, ki naj bi jo razkrila dogajanja zadnjih dni.

V Novem mestu je prišlo do tragičnega pretepa, v katerem je umrl 48-letni moški. Policija je na kraju posredovala že dve uri pred tem zaradi drugega, nepovezanega pretepa. Po dogodku sta odstopila ministrica za pravosodje Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar.

Združenje občin Slovenije (ZOS) in Skupnost občin Slovenije (SOS) sta po tragičnem dogodku v Novem mestu pozvala pristojne organe, da nemudoma začnejo sistemsko reševati razmere v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Obe združenji pričakujeta takojšnje ukrepanje.

Madagaskarski predsednik Andry Rajoelina je po več tednih protivladnih protestov v nedeljo zapustil državo. Odletel naj bi s francoskim vojaškim letalom v Dubaj, potem ko mu je elitna vojaška enota obrnila hrbet.

Predstavniki ljudskih iniciativ, ki se ukvarjajo z romsko problematiko, so opozorili na nevzdržne varnostne razmere v jugovzhodni Sloveniji. Za rešitev zahtevajo sprejetje zakonov, ki jih je v državni zbor vložilo 11 občin s podpisi volivcev. V nasprotnem primeru napovedujejo zaostritev aktivnosti, saj menijo, da jih država ne ščiti dovolj.

Zaradi 71. zasedanja Parlamentarne skupščine zveze Nato je bila od petka do ponedeljka zaprta Dunajska cesta v smeri Bežigrada, kar je povzročilo prometni kaos v Ljubljani. Policija je opozorila na pričakovane zastoje.

Predsednik vlade Robert Golob je predstavil predloga proračunov za leti 2026 in 2027, ki sledita cilju dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Proračuna ohranjata prioritete vlade, kot so socialna država, znanje, investicije in varnost. Predvideni primanjkljaj v obeh prihodnjih letih znaša 2,1 milijarde evrov.

Več sto prebivalcev Zagreba je protestiralo zaradi porasta nasilja med mladostniškimi skupinami v vzhodnem delu mesta. Protestniki so zahtevali ukrepanje oblasti, ker so te skupine napadle več otrok. Če oblasti ne bodo kmalu ukrepale, so napovedali nadaljnje proteste.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je pripravljen po potrebi prestaviti tekme svetovnega prvenstva v nogometu leta 2026. Kot razlog je navedel varnost, saj bi tekme, prvotno načrtovane v mestih, ki jih ocenjuje kot nevarne, prestavil na druga prizorišča.

Predsednica Nataša Pirc Musar je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izpostavila pomembnost preglednosti in zaupanja med državami glede razvoja umetne inteligence. Pozvala je generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, da redno poroča o napredku na tem področju, Varnostni svet pa k rednim razpravam o umetni inteligenci. Opozorila je, da zloraba umetne inteligence dodatno zaostruje grožnje mednarodnemu miru.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na konferenci Združenih narodov v New Yorku, posvečeni rešitvi dveh držav, izrazila podporo priznanju palestinske državnosti. Opozorila je, da surova sila, ki nadomesti pravo, ne prinaša varnosti, temveč nestabilnost in radikalizacijo za prihodnje generacije.