Šestindvajset držav članic Evropske unije je v skupni izjavi poudarilo, da je spoštovanje volje venezuelskega ljudstva edina pot za ponovno vzpostavitev demokracije v državi. Skupni dokument, ki ga zaradi nasprotovanja Madžarske niso sprejeli kot uradno stališče celotne povezave, temveč kot izjavo 26 držav, poziva k miru in zadržanosti vseh vpletenih strani. Glavni namen pobude je preprečitev nadaljnje eskalacije napetosti in zagotovitev mirne rešitve globoke politične krize, ki pretresa to južnoameriško državo po nedavnih volitvah. Države podpisnice so izrazile zaskrbljenost nad razmerami in poudarile pomen transparentnosti pri objavi volilnih izidov. Kljub prizadevanjem za enotnost je Madžarska ponovno uporabila pravico do veta, kar je preprečilo sprejetje izjave na ravni celotnega bloka. Takšna razhajanja znotraj Evropske unije glede zunanjepolitičnih vprašanj niso novost, vendar pa v tem primeru poudarjajo osamljenost Budimpešte pri vprašanju legitimnosti venezuelskih oblasti. Preostalih 26 članic ostaja neomajnih pri zahtevi po spoštovanju demokratičnih standardov in zaščiti človekovih pravic v Venezueli.

Stranka Samoodločba premierja Albina Kurtija je zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu, ki so potekale po skoraj letu dni politične krize. Po preštetih skoraj vseh glasovnicah je stranka osvojila več kot 49 odstotkov glasov in se ji obeta večina v 120-članskem parlamentu. Kurti je po zmagi napovedal prizadevanja za hitro oblikovanje vlade.

Na Kosovu danes potekajo predčasne parlamentarne volitve po skoraj letu dni politične krize. Za glasove skoraj 2,08 milijona volivcev se poteguje več kot 20 strank in zavezništev. Kot favorit se omenja Samoopredelitev premierja Albina Kurtija, ki je zmagala že na prejšnjih volitvah, vendar ji ni uspelo oblikovati vlade.

Srbski študenti po vsej državi zbirajo podpise za peticijo z naslovom "Razpiši zmago", s katero zahtevajo razpis izrednih parlamentarnih volitev. Pobudniki menijo, da je to edina mirna pot za zamenjavo oblasti.

V Mjanmaru so se začele splošne volitve, ki naj bi po pričakovanjih utrdile absolutno oblast vladajoče hunte pod vodstvom generala Min Aung Hlainga. Volitve potekajo le na območjih pod nadzorom vojske, brez sodelovanja opozicije, v času državljanske vojne, ki je izbruhnila po državnem udaru leta 2021.

Uredniki medijev naj bi bili pod pritiskom, da pozorno prebirajo vsebino, ki jo objavljajo, saj jim grozijo visoke globe ministrstva za kulturo, če se v zapisih pojavi kaj za vlado sovražnega. Globe se gibljejo od 2.000 do 20.000 evrov.

Državna volilna komisija Bosne in Hercegovine je razveljavila predčasne volitve za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih v 17 volilnih enotah. Razveljavitev je sledila ponovnemu štetju glasovnic. Zmagovalec volitev bo funkcijo opravljal manj kot eno leto, saj bodo oktobra prihodnje leto redne splošne volitve. Po končnih rezultatih je z nekaj tisoč glasovi prednosti zmagal Siniša Karan, kandidat vladajoče Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD).

Obravnava koalicijskih predlogov novel zakona o volitvah v državni zbor in zakona o poslancih je bila preložena, ker so poslanci koalicije in SDS obstruirali seje mandatno-volilne komisije in odbora za notranje zadeve. Zaradi tega izredna seja državnega zbora ne bo izvedena.

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na slavnostni seji pred državnim praznikom poudarila, da je politika na plebiscitu razumela sporočilo, da pri uresničitvi samostojne države ne sme biti delitev. Izpostavila je, da bo morda znova nastopil čas za enotnost državljanov, politiki pa se morajo zavedati, da volivcev ne gre podcenjevati.

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je izjavila, da ni prepričana o uvrstitvi na listo Gibanja Svoboda na prihajajočih volitvah, kar nakazuje na morebitno pomanjkanje podpore premierja. Nekoč ena najprepoznavnejših članic stranke se očitno sooča z negotovostjo glede svoje politične prihodnosti.

Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja Državne volilne komisije (DVK) v letu 2024 ugotovilo številne nepravilnosti in ji izdalo negativno mnenje. Med nepravilnostmi so nepravilnosti pri izplačilu nadomestil članom komisije, dodatkov za delo in delovne uspešnosti.

Stranka Suvereni, pod vodstvom poslanca Dejana Kaloha, se je odločila, da bo na prihajajoče državnozborske volitve nastopila samostojno. Svet stranke je soglasno sprejel sklep o samostojnem nastopu, s čimer so prekinili dogovore o sodelovanju s stranko Karl Erjavec - stranka Zaupanje.

Novembrska anketa Vox populi, ki jo je izvedla Ninamedia za časnik Dnevnik, kaže, da stranka SDS ohranja največjo podporo med volivci, saj bi jo volilo 22,1 odstotka vprašanih. Gibanje Svoboda bi dobilo 17,1 odstotka glasov. Več kot polovica anketirancev (55 odstotkov) meni, da je delo vlade neuspešno.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporočila, da bo odlok o razpisu volitev podpisala v začetku januarja, volilna opravila pa naj bi stekla 12. januarja. Na razpis volitev so se odzvali tudi Demokrati z Anžetom Logarjem na čelu.

Stranka SDS uživa največjo podporo med volivci tri mesece pred parlamentarnimi volitvami. Sledi ji Gibanje Svoboda, ki je zabeležilo rahlo povečanje podpore, kaže anketa, ki jo je za Televizijo Slovenija izvedel Inštitut Mediana.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da o organizaciji volitev v Ukrajini ne bo odločal ruski predsednik Vladimir Putin. Zelenski je s tem odgovoril na Putinov poziv Kijevu k izvedbi volitev, pri čemer je izključil možnost glasovanja na ozemljih, ki jih zaseda Rusija.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za časnik Večer ocenila, da je bilo leto 2025 na nacionalni in mednarodni ravni zelo zahtevno. Prihodnost bo prinesla nove izzive.

Socialni demokrati (SD) so pripravljeni na prihajajoče parlamentarne volitve in verjamejo, da bodo izboljšali rezultat izpred štirih let. Predsednik stranke Matjaž Han je izrazil zadovoljstvo z iztekajočim se mandatom in poudaril, da jih do volitev čaka še veliko dela. Program stranke bodo potrdili januarja. Han je izpostavil, da SD ni projektna stranka in da se njihove vrednote ne spreminjajo.

Stranka Glas upokojencev Pavla Ruparja se pripravlja na volitve v Državni zbor in je vložila pobudo na Ustavno sodišče za oceno ustavnosti in zakonitosti ukinitve nekaterih volišč na podeželju.

Na nadomestnih volitvah za župana občine Gornji Petrovci, ki bodo potekale 18. januarja 2026, se bodo volivci odločali med tremi kandidati. Kandidirajo dosedanji podžupan Ernest Kerčmar, Mirjana Časar in Milan Horvat.

Donald Trump je v nagovoru Američanom ponavljal obljube o gospodarskem razcvetu in poudarjal dosežke svoje administracije, obenem pa krivil Joeja Bidna za težave. Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v kongresu za zaprtimi vrati izjavil, da je njegova preiskava zbrala dovolj dokazov za Trumpovo obsodbo.

Premier Robert Golob je bil deležen kritik zaradi prijateljskega odnosa z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki je osumljen korupcije. Jankovićevo imenovanje za slavnostnega govorca na državni proslavi in Golobovo predvolilno zavezništvo z njim sta sprožila vprašanja o korupciji in političnem vplivu v Sloveniji.

Peter Jančič s Spletnega časopisa opozarja, da mediji pri objavah raziskav javnega mnenja pogosto ne prikažejo primerjave z zadnjimi volitvami. Ta primerjava namreč razkriva izjemno slab položaj vladnih strank, kar naj bi bil razlog za njeno prikrivanje.

Siniša Karan, kandidat Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), je zmagal na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske, entitete Bosne in Hercegovine. Končne rezultate je potrdila državna volilna komisija v BiH, vendar še niso uradni in so možne pritožbe.

Stranki SDS in NSi sta na skupni novinarski konferenci opozorili na zmanjševanje števila volišč v Sloveniji, še posebej na podeželju. SDS je pozval Državno volilno komisijo in okrajne volilne komisije k povrnitvi volišč na podeželju.

Tajski premier Anutin Charnvirakul je razpustil parlament, s čimer je odprl pot za predčasne splošne volitve v naslednjih 45 do 60 dneh. Kot razlog za to odločitev je navedel izzive, s katerimi se je soočala njegova manjšinska vlada, ter izgubo podpore največje parlamentarne Ljudske stranke. Razpustitev parlamenta je sledila nedavnim obmejnim spopadom s Kambodžo.

Senat ameriške zvezne države Indiana je zavrnil zakon, ki bi spremenil meje volilnih okrožij. Republikanci v predstavniškem domu so zakon pripravili na zahtevo nekdanjega predsednika Donalda Trumpa.

Na županskih volitvah v Miamiju na Floridi je zmagala kandidatka demokratov Eileen Higgins in premagala republikanca Emilia Gonzaleza. Higgins je postala prva ženska na položaju županje v Miamiju in prva demokratka, ki je zmagala na županskih volitvah v tem mestu po skoraj 30 letih. Prejela je skoraj 60 odstotkov glasov.

Predsednika Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Giannija Infantina je organizacija FairSquare prijavila etičnemu odboru Fife zaradi kršitve pravil o politični nevtralnosti v odnosu do ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Stranka SDS je predlagala novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki bi uvedla enotno številčenje kandidatnih list v vseh osmih volilnih enotah. Poslanka Anja Bah Žibert je pojasnila, da trenutno različne številke v posameznih volilnih enotah povzročajo zmedo med volivci.

Svet stranke Prerod je sklenil, da bo stranka na prihajajočih parlamentarnih volitvah nastopila s samostojno listo. Predsednik stranke Vladimir Prebilič se je zahvalil predsedniku SD Matjažu Hanu za povabilo k razmisleku o skupni listi, vendar je ponudbo zavrnil. Prebilič je poudaril, da želi Prerod povrniti zaupanje volivcev v levosredinsko politiko.

Madžarski premier Viktor Orban in vodja opozicijske stranke TISZA, Peter Magyar, sta imela predvolilni zborovanji v Kecskemetu. Orban se je srečal s člani Digitalnih državljanskih krogov, Magyar pa je nagovoril podpornike na mestnem trgu.

Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor. Predlagane spremembe naj bi zagotovile večjo preglednost, enakopravnost kandidatov in poenostavitev volilnih postopkov. Ključna sprememba je uvedba enotne številke kandidatnih list v vseh volilnih enotah.

Po pozivu premierja Roberta Goloba k razmisleku o odpravi volilnega molka sta Gibanje Svoboda in SDS izrazila naklonjenost ideji, medtem ko sta SD in Levica poudarila potrebo po temeljitem premisleku.

Demokrati so v Državni zbor vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi e-volitev. S to dodatno možnostjo glasovanja želijo spodbuditi udeležbo, še posebej pri mladih, ter vključiti ljudi, ki imajo težave z dostopom do volišč. Predlagajo, da bi referendum potekal istočasno z volitvami v Državni zbor.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bi lahko v Srbiji že maja ali decembra 2026 potekale predčasne volitve. Ta napoved sledi protestom študentov, ki zahtevajo spremembe zaradi korupcije in nedavne tragedije v Novem Sadu.

V Republiki Srbski so se začele ponovne preiskave glasovnic po predčasnih predsedniških volitvah v tej entiteti Bosne in Hercegovine. Ponovno štetje vključuje več kot 20 volišč.

NSi je na programski konferenci predstavila gospodarski del volilnega programa, ki poudarja razumne davke. Stranka želi biti zagovornik delovnih ljudi in ponuja alternativo, kot pravijo, napačni in zapravljalski politiki Golobove vlade. Program se osredotoča na področja dohodnine in normirancev.

Stranka Prerod Vladimirja Prebiliča bo razpravljala o možnih oblikah sodelovanja z levo sredino pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami. Zanikali so, da bi bili tik pred odločitvijo o skupnem nastopu s SD.

Predsedniška kandidatka vladajoče stranke v Hondurasu, Rixi Moncada, je obtožila ameriškega predsednika Donalda Trumpa vmešavanja v volitve. Trump naj bi podpiral desničarskega kandidata in grozil s posledicami, če ta ne bo zmagal. Volivci v Hondurasu odločajo o nadaljevanju levičarske vlade ali vrnitvi desnice.

Silvester Šurla v komentarju o političnem obratu predvideva, da bo volilna mobilizacija ključna za prihajajoče parlamentarne volitve. Opozarja, da levi sredini pada podpora, medtem ko desna sredina pridobiva. Po zadnjem referendumu se povečuje verjetnost, da bo Janezu Janši uspelo sestaviti vlado, medtem ko se možnosti Roberta Goloba za ponovitev mandata zmanjšujejo. Šurla izpostavlja tudi, da bi lahko prihodnjo koalicijo odločale manjše stranke.

Po poročanju spletnih časopisov naj bi Robert Golob z Žigom Debeljakom reševal monopolni položaj podjetja GEN-I, ki ga je Golob označil za svoje zasebno podjetje. Razlog za reševanje naj bi bil strah pred volilnim porazom vladajočih strank, saj naj bi bil monopolni preprodajalec elektrike temelj njihovega vladanja in poslov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo ZDA ukinila pomoč Hondurasu, če na predsedniških volitvah ne bo zmagal desničarski kandidat Nasry Asfura. Obenem je napovedal pomilostitev nekdanjega predsednika Juana Orlanda Hernandeza, ki je bil v ZDA obsojen zaradi trgovine z mamili.

Vladajoči so na referendumu doživeli poraz tudi na slovenskih ambasadah po svetu. Na diplomatsko konzularnih predstavništvih je 480 volivcev glasovalo za, 487 pa proti zakonu. Podatki o rezultatih so dostopni le za ambasade, kjer je glasovalo vsaj deset volivcev.

Evropska unija je pozvala Gvinejo Bissau k hitri vzpostavitvi demokratičnega reda in nadaljevanju volilnega procesa. Poziv sledi po tem, ko je vojska v Gvineji Bissau začasno zaustavila štetje glasov na predsedniških volitvah in prevzela nadzor nad državo.

V Gvineji Bissau je vojska izvedla državni udar po nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah. Vojska je sporočila, da prevzema popoln nadzor nad državo, zaprla meje, prekinila medijsko oddajanje in uvedla policijsko uro. Volilni proces je začasno zaustavljen, država pa je čakala na razglasitev rezultatov volitev.

V začetku prihodnjega leta bodo Slovenijo obiskala vodstva treh političnih skupin Evropskega parlamenta: Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D) in liberalcev (Renew Europe). Obisk se bo zgodil pred volitvami. Datum obiska EPP še ni znan, medtem ko so v S&D potrdili, da bo delegacija prispela v začetku februarja. Pričakuje se, da bo takrat v Ljubljani tudi vodstvo Renew Europe.

Zunajparlamentarna stranka Nova socialdemokracija bo nastopila na volitvah v Državni zbor. Stranka bo svojemu imenu dodala še oznako Krekovi socialisti, s čimer želijo poudariti, da sledijo idejam Janeza Evangelista Kreka o vključevalni socialni politiki. Predsednik stranke Andrej Magajna je tudi dejal, da se o sodelovanju na volitvah dogovarjajo z Demokrati.

Evropski parlament je v poročilu kritiziral Madžarsko zaradi vmešavanja v sodstvo, korupcije, zlorabe evropskih sredstev in napadov na civilno družbo. Pozvali so k sankcijam proti Budimpešti in opozorili na nevarnosti vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, pred volitvami.

Po neuspelem referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja opozicija ocenjuje, da je vlada doživela že tretji poraz letos in zahteva njen odstop. Opozicija meni, da je referendum izraz nezaupnice vladi. Koalicija po drugi strani meni, da izid referenduma ne bo vplival na prihajajoče volitve v Državni zbor.